Iz pisem sv. Frančiška Ksaverja sv. Ignaciju Lojolskemu.

Gorje mi, če bi evangelija ne oznanjal!

Obšli smo na novo pokrščena naselja, ki so še pred malo leti sprejela krščansko vero. V tej pokrajini ni naseljenih Portugalcev, je namreč silno nerodovitna in revna; pokristjanjeni domačini pa, ki so brez duhovnikov, ne vedo ničesar drugega kot to, da so kristjani. Nikogar ni, ki bi pri njih opravljal božjo službo; nikogar ni, ki bi jih naučil apostolsko vero, očenaš in zdravamarijo ter božje zapovedi.

Odkar sem torej prišel sem, nisem prenehal z delom: nenehno sem hodil po vaseh, še ne krščene otroke oblival s krstno vodo. Tako sem krstil zelo veliko število otrok, ki še niso razlikovali, kot se pravi, kaj je desnica in kaj levica. Otroci pa mi ne bi pustili niti brevirja opraviti in ne jesti ne piti, dokler jih ne bi naučil kake molitve. Tedaj pa sem v resnici začel čutiti, da takšnih je božje kraljestvo.

Ker torej nisem mogel brez greha odreči tako ljubeznivih prošenj, sem začel najprej z izpovedjo vere v Očeta, Sina in Svetega Duha in jih učil moliti očenaš in zdravamarijo. Pri njih sem opazil izredno nadarjenost. In če bi bil kdo, ki bi jih učil krščanski nauk, ne dvomim, da bi postali zelo dobri kristjani.

V teh krajih mnogi samo zato ne postanejo kristjani, ker nikogar ni, ki bi jih pokristjanil. Meni pa pride pogostokrat na misel, da bi obšel akademije po Evropi, zlasti pariško, in bi kakor iz uma vsevprek klical in tiste, ki imajo več znanja kot ljubezni, takole nagovoril: »Oj, kako neznansko število duš je po vaši krivdi izključenih iz nebes in pahnjenih v pekel!«

O da bi se ti enako zavzeli za te ljudi, kakor se trudijo za dosego znanosti, da bi mogli nekoč dati Bogu račun o svojem znanju in o izročenih jim talentih!

Mnoge namreč od teh bi prevzela ta misel in ob premišljevanju o božjih rečeh bi zaslišali, kaj govori v njihovem srcu Gospod. Odtrgali bi se od svojih strasti in zemeljskih koristi in bili docela pripravljeni na vsak božji mig in božjo voljo. Iz dna srca bi zaklicali: Gospod, tukaj sem, kaj hočeš, da storim? Pošlji me, kamor te je volja, četudi v Indijo.