Po Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami so do stalnega ali začasnega spremljevalca upravičeni le slepi ter težje in težko gibalno ovirani otroci, ki so usmerjeni v programe za predšolske otroke in izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem z dodatno strokovno pomočjo, ki jih izvajajo redne osnovne in srednje šole. Spremljevalci so jim dodeljeni za izvajanje fizične pomoči. Drugi otroci s posebnimi potrebami – dolgotrajno bolni, slabovidni, otroci z avtističnimi motnjami ter otroci s čustvenimi in vedenjskim motnjami − so le izjemoma upravičeni do začasnega spremljevalca. Zakaj te pravice nimajo tudi otroci, ki potrebujejo stalno ali začasno pomoč spremljevalca in ta ni povezana s fizično pomočjo? Spremljevalci poskrbijo za to, da so ti otroci čim bolj vključeni v šolski sistem. To pa vpliva na njihov čustveni in socialni razvoj ter na uspešnost pridobivanja znanja. Kakšni so postopki za pridobitev začasnega oziroma stalnega spremljevalca, kako je z njihovo izobrazbo in financiranjem zaposlitve?

Odgovore so iskali voditeljica Petra Medved in sogovorniki:

- Sabina Korošec Zavšek, predsednica nevladnih organizacij za avtizem Slovenije,

- Natalija Vovk-Ornik vodja oddelka za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami Zavoda RS za šolstvo,

- Ina Kreft Toman, ravnateljica Mladinskega doma Jarše v Ljubljani,

- Mitja Svete, oče otroka z avtizmom.