Zaradi tega, ker v času teniškega turnirja, ki se je odvijal v Ljubljani, Maribor s širšo okolico še ni bil pokrit s TV signalom, je neki moški z nožem napadel opremo takratne TV Ljubljana in kričal »Kje je Bergant?« Leta 1941 so oddajnike napadli vojaki tretjega rajha, 50 let pozneje pa iz istega razloga še vojaki JLA. Vendar ti stojijo še danes in zaradi njih vsak dan več kot tretjina Slovenk in Slovencev spremlja dogajanje doma in na tujem. Stebri, ki oddajajo signal so hkrati tudi stebri, ki podpirajo demokracijo. Med njimi se je v oddaji Sledi časa sprehodil Jure K. Čokl.

Oddajniki in zveze RTV Slovenija

Zaradi tega, ker v času teniškega turnirja, ki se je odvijal v Ljubljani, Maribor s širšo okolico še ni bil pokrit s TV signalom, je nek moški z nožem napadel opremo takratne TV Ljubljana in kričal »Kje je Bergant?« Leta 1941 so oddajnike napadli vojaki tretjega rajha, 50 let kasneje pa iz istega razloga še vojaki JLA. Vendar ti stojijo še danes in zaradi njih vsak dan več kot tretjina Slovenk in Slovencev spremlja dogajanje doma in na tujem. Stebri, ki oddajajo signal so hkrati tudi stebri, ki podpirajo demokracijo.

Radio in televizija sta spremenila svet. Vendar ne eden ne druga ne bi mogla narediti ničesar, če ne bi bilo signala, ki je njuno vsebino prenesel sprejemnikom po vsem svetu. Zgodba tega signala se v Sloveniji začne leta 1924, ko je inženir Marij Osana preko oddajnika, ki ga je sestavil sam, prvič poskusno prenašal radijski signal. Minili sta dve leti in v Sloveniji so redki srečneži lahko poslušali prvi radijski prenos koncerta Glasbene matice v Ljubljani. Tudi ta dogodek je organiziral inženir Marij Osana. Napredka ni bilo več mogoče ustaviti. Kot pripoveduje Miran Dolenec, vodja organizacijske enote Oddajniki in zveze pri RTV Slovenija, je 1. septembra leta 1928 začel poskusno obratovati oddajnik Radia Ljubljana. Oddajal je na valu 566 m z močjo 2,5 kW.

Do II. svetovne vojne je radio ob časopisih že postal osrednji vir informacij. Zato ne preseneča, da je 11. aprila 1941 nemško letalstvo uničilo oddajnik Radia Ljubljana v Domžalah. Radio Ljubljana je prevzela italijanska družba EIAR. Za območje, ki so ga okupirali Nemci, so postavili oddajnik v Kranju. 17. novembra je v okupirani Ljubljani začela delovati ilegalna radijska postaja Osvobodilne fronte Kričač. 27. aprila leta 1945 je začel Radio OF oddajati celodnevne programe z Ravne gore v Gorskem Kotarju. 1. maja, ko so enote JLA osvobodile Trst, je začel Radio Trst oddajati v slovenščini in italijanščini. 9. maja je začel oddajati Radio svobodna Ljubljana, dva dni kasneje, 11. maja, pa še Radio svobodni Maribor. Po umiku partizanov iz Trsta je v Ajdovščini začel oddajati radio Svobodna Primorska.

Leta 1966 je delovalo že 21 srednjevalovnih in 25 UKV FM oddajnikov ter 9 TV oddajnikov in 53 TV pretvornikov. Pričele so se prve poskusne oddaje v barvah. Dve leti kasneje je zvok prešel v stereo tehniko. Leta 1980 so začeli graditi oddajnik na Krvavcu in leto kasneje še na Trdinovem vrhu. To sta bila spet velikanska zalogaja, ki sta terjala ogromno iznajdljivosti tako pri projektiranju kot tudi pri izvedbi.

V desetdnevni vojni za slovensko neodvisnost leta 1991 so načrtno skušali uničiti večino glavnih oddajnih postaj. Škodo so domači in tuji strokovnjaki ocenili na okrog deset milijonov takratnih nemških mark. Ob letalskih napadih so bile poškodovane naprave na Krvavcu, Kumu, Nanosu, Boču, Pohorju in v Domžalah.

V novem tisočletju je prišlo do nove revolucije, čeprav ta ni bila tako velika, kot tiste pred njo – signal je postal digitalen. Pri digitalizaciji ne smemo pozabiti tudi na digitalizacijo arhiva. Oddajniki predstavljajo danes v Sloveniji ključno infrastrukturo za napredek na področju radiodifuzije. V katero smer gre razvoj? Kaj pride za digitalizacijo? Na odgovore na ta vprašanja bomo morali še počakati.