V državnem zboru so v petek razglasili ustavni zakon, po katerem se ustava dopolnjuje z novim 62. a-členom, in sicer s pravico do svobodne uporabe in razvoja slovenskega znakovnega jezika, s svobodno uporabo italijanskega in madžarskega znakovnega jezika na območjih, kjer sta uradna jezika italijanščina ali madžarščina, in svobodno uporabo in razvojem jezika gluhoslepih. Gre za zgodovinski korak, saj je bila gluhim in ljudem z gluhoslepoto priznana temeljna človekova pravica – pravica do njihovega maternega jezika.

Slovenija je tako postala peta država po Avstriji, Finski, Madžarski in Portugalski, ki je slovenski znakovni jezik vpisala v ustavo, in prva država, ki je v svojo ustavo vključila jezik gluhoslepih.

Kakšne pravice prinaša vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo gluhim? In kakšne pravice jezik gluhoslepih ljudem z gluhoslepoto? Za kaj vse bo treba poskrbeti, da ustavna določba ne bo ostala le mrtva črka na papirju? Kdaj bomo dobili zakon, ki bo urejal pravice gluhoslepih?

Na ta vprašanja so iskali odgovore voditeljica Petra Medved in gostje:

– dr. Ciril Ribičič, vodja strokovne skupine za vpis znakovnega jezika v ustavo,

– Matjaž Juhart, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije,

– dr. Simona Gerenčer, sekretarka Združenja gluhoslepih Slovenije Dlan,

– Tone Petrič, strokovni sodelavec na ZDGNS.

Govor gospoda Petriča in pogovor v celoti je tolmačila tolmačka za slovenski znakovni jezik Natalija Spark. Tolmačenje bo mogoče spremljati na spletni strani Prvega.

V oddaji smo slišali tudi izjavo državnega sekretarja na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cveta Uršiča.