V povprečnem desetminutnem pogovoru naj bi se zlagali dvakrat do trikrat, pravi socialni psiholog Robert Feldman. Nič čudnega, če verjamemo teoriji družbene inteligence, ki pravi, da so za največji preskok v razvoju možganov zaslužni prav medčloveški stiki, ki jih moramo za preživetje utrjevati z medsebojno komunikacijo.

O tem, kako nepotrebno je laganje, pa v eseju Lying razpreda nevroznanstvenik Sam Harris. Trdi celo, da tudi za t. i. bele, neškodljive laži, ni dobrega opravičila in da bi bilo naše življenje brez laži radikalno boljše in kvalitetnejše.

Povezave:

Lying, Sam Harris