“To so tiste pesmi, ki niso dobre, ki so pisane ali z nekim moralističnim impulzom, ali hočejo pokazati kaj nekdo zna, so pisane iz egoističnega impulza, te pesmi ne pridejo do ljudi. Ko pa je zadaj tisto nekaj, kjer se čuti naša neskončna majhnost, pa so to teksti, ki bistveno lažje potujejo in tudi ostajajo v nekih drugih časih.” Aleš Šteger, pesnik, pisatelj, urednik, pobudnik številnih kulturnih in knjižnih dogodkov, eden najbolj prevajanih sodobnih slovenskih besednih ustvarjalcev, prejemnik Pretnarjeve nagrade 2021 in častnega naslova “ambasador slovenske književnosti in jezika”, je v pogovoru opisal svoja razbiranja družbe, bralnih navad, izzivov časa, ki se odpira pred nami, po kar dveh zaporednih “kataklizmah”, za kateri pa nimamo razvitega obrambnega mehanizma. Ali nas lahko “reši” umetnost?