ASEF Podcast

V posebni epizodi ASEF Podcasta, v sodelovanju s SLOAI in KCUI, Frenk Dragar gosti dr. Ivana Bratka, kjer je beseda tekla o o umetni inteligenci nekdaj in danes.

Dr. Ivan Bratko je profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko na Univerzi v Ljubljani in pionir raziskovanja umetne inteligence v Sloveniji, začetki katerega segajo v leto 1970. Njegovi najpomembnejši prispevki so na področju strojnega učenja, logičnega programiranja in kvalitativnega modeliranja, z aplikacijami v medicini, ekologiji in robotiki. Ustanovil in vodil je laboratorija za umetno inteligenco na Fakulteti za računalništvo in informatiko in na Institutu Jožef Stefan, kot gostujoči profesor pa je deloval na univerzah po Evropi, Ameriki in Avstraliji. Je avtor več kot 300 znanstvenih člankov in knjig, med drugim mednarodno priznanega učbenika "Prolog Programming for Artificial Intelligence", ter Fellow pri European Association for Artificial Intelligence (EurAI) in redni član SAZU in IAS. Je tudi dolgoletni vodja tutorske skupine za računalništvo pri ASEF, kjer je leta 2025 prejel priznanje ASEF ZGLED, leta 2026 pa mu je predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar podelila zlati red za zasluge zaradi izjemnih prispevkov k utemeljitvi in razvoju umetne inteligence v Sloveniji.

Pogovor vodi Frenk Dragar, ASEF alumnus, soustanovitelj SLOAI.

https://www.asef.net/
https://sloai.org/
https://kcui.si/

If you enjoyed this episode, share it with a friend, learn more about ASEF on our website and consider donating to support the ASEF's mission and programs!

V zadnji epizodi kratke serije Trajnost – uglašeni tercet se posvetimo ekonomski trajnosti. Gostja je prof. dr. Sara Dolničar, profesorica turizma na Univerzi v Queenslandu v Avstraliji, ki povezuje znanje iz ekonomije in psihologije ter preučuje, kako ljudi spodbuditi k okolju prijaznejšemu prostovoljnemu vedenju.

Pogovor se dotakne vprašanja, zakaj vprašalniki pri merjenju okoljskega vedenja pogosto odpovejo in zakaj je sogovornica svoje raziskave preselila v hotele, kjer vedenje gostov merijo v živo, s senzorji. Gostja podkasta predstavi konkretne poskuse, od igre s štampiljkami, s katero so v enem od portoroških hotelov količino zavržene hrane med družinami zmanjšali za približno tretjino, do eksperimenta v Bohinj Eco Hotelu, kjer so goste spodbudili, da se prostovoljno odpovejo dnevnemu čiščenju sobe. Razloži tudi, zakaj napisi o brisačah v kopalnicah skoraj nikoli ne delujejo, kje je meja med spodbujanjem in manipulacijo ter zakaj so za resnične spremembe potrebni sistemski in regulatorni ukrepi, ne le individualna odgovornost. Z gostiteljico Polono Zabret ob koncu spregovorita še o tem, da največji del turističnih emisij povzroči letenje, in o tem, kako prijeten je lahko dopust bliže domu.

Prof. dr. Sara Dolničar je profesorica turizma na Univerzi v Queenslandu v avstralskem Brisbanu. Ima diplomi iz poslovnih ved in psihologije, v raziskovalnem svetu pa je najbolj znana po delu na izpopolnjevanju metodologije tržne segmentacije ter preverjanju in izboljševanju meritev, ki se uporabljajo na področju družboslovja. Je tudi ena vodilnih strokovnjakinj za platformo Airbnb. V svojem raziskovanju se danes posveča razvijanju in eksperimentalnemu preverjanju ukrepov, ki ljudi spodbudijo k okolju prijaznejšemu vedenju, in to prostovoljno.

If you enjoyed this episode, share it with a friend, learn more about ASEF on our website and consider donating to support the ASEF's mission and programs!

🎙️ V zadnji epizodi podkasta ASEF Vertikale zdravstvo se Luka Petravić pogovarja z Blažem Triglavom, direktorjem in soustanoviteljem podjetja Mediately. Blaž je študiral poslovno ekonomijo s poudarkom na tehnološkem managementu na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in tik po študiju s prijatelji soustanovil podjetje, ki danes z aplikacijo za informacije o zdravilih, orodji za klinično odločanje in medicinskimi izobraževanji dosega več kot 300.000 zdravnikov v 14 evropskih državah.

V pogovoru se dotakneta poti od prvotne Modre jagode do mednarodnega Mediatelyja, pomena odprtih podatkov o zdravilih in vloge umetne inteligence pri zanesljivem dostopu do kliničnih informacij. Razpravljata tudi o prenovljenem nacionalnem registru zdravil (CBZ), poslovnem modelu med oglaševanjem in naročninami, raziskavi Digital Doctor Survey ter stanju digitalizacije slovenskega zdravstva v primerjavi z drugimi evropskimi sistemi.

🔗 Pomembne povezave:

• Mediately: https://mediately.co
• Blaž Triglav (LinkedIn): https://www.linkedin.com/in/blaztriglav/
• Centralna baza zdravil (CBZ): https://www.cbz.si/
• Digital Doctor Survey: https://info.mediately.co/digital-doctor-survey
• Evropski zdravstveni podatkovni prostor (EHDS): https://health.ec.europa.eu/ehealth-digital-health-and-care/european-health-data-space_en
• Ekarton in Nacionalni register zdravil: https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/ekarton-in-enotni-administrativni-podatkovni-model/
• MDCalc: https://www.mdcalc.com/

If you enjoyed this episode, share it with a friend, learn more about ASEF on our website and consider donating to support the ASEF's mission and programs!

In this episode of the ASEF Podcast, host Tanja Janko speaks with Simon DeDeo, Professor of Social and Decision Sciences at Carnegie Mellon University, External Professor at the Santa Fe Institute, and complexity scientist working at the intersection of physics, mathematics, cognition, and culture.

Originally trained as a theoretical astrophysicist, DeDeo explores how humans create knowledge, meaning, and understanding. The conversation ranges from the nature of mathematical truth and proof to the role of social systems in shaping knowledge, and the profound implications of artificial intelligence for the future of mathematics.

Along the way, we discuss:

• Why many physicists migrated into complexity science and the social sciences
• Whether reality is layered, from physical laws to perception, culture, and symbolic systems
• Why mathematicians across cultures converge on the same abstract structures
• The origins of mathematical proof and why it may be one of humanity’s most remarkable inventions
• Whether mathematics is a cognitive achievement, a social achievement, or both
• How communities establish trust in mathematical proofs
• Why AI-generated proofs could fundamentally transform the practice of mathematics
• Whether future mathematicians will focus more on understanding proofs than producing them
• How social norms, institutions, and shared meanings emerge and persist
• What makes extraordinary human achievements—from Fermat’s Last Theorem to Wikipedia—possible

If you enjoyed this episode, share it with a friend, learn more about ASEF on our website and consider donating to support the ASEF's mission and programs!

V tokratni epizodi kratke serije Trajnost – uglašeni tercet se posvetimo družbeni trajnosti. Gost je prof. dr. Matjaž Uršič, profesor in znanstveni svetnik na Univerzi v Ljubljani, ki se ukvarja z raziskovanjem trajnostnega razvoja in družbeno-kulturne preobrazbe mest v kontekstu globalizacije in sodobnih urbanih fenomenov. 

Pogovor se dotakne vprašanj, zakaj je kakovost življenja najpomembnejši, a v javnih politikah pogosto spregledan kazalnik trajnosti, ter zakaj Slovenci, kljub prepričanju o lastni “zelenosti”, v praksi živimo kot tipična potrošniška družba. Sogovornik opozori na to, da so mesta odraz vrednostnih sistemov družbe, naslovi pa tudi avtomobilsko odvisnost ter pomen participacije prebivalcev pri prostorskem načrtovanju, ki v praksi pogosto ostaja zgolj formalnost. Na koncu z gostiteljico Polono Zabret spregovorita še o homogenizaciji mestnega življenja in skupaj razmislita o sami kakovosti življenja, ki jo Slovenija dejansko ponuja. 

Prof. dr. Matjaž Uršič sodeluje pri vrsti mednarodnih raziskovalno-razvojnih projektov (H2020, JPI Urban Europe, NRF South Korea–EU, ERDF-MED, MSCA-RISE). Priložnost je imel delovati tudi na mnogih tujih univerzah, med drugim na Tokyo Metropolitan University, University of Seoul ter Senshu University. V Sloveniji predava na štirih fakultetah Univerze v Ljubljani: na Fakulteti za družbene vede, Fakulteti za arhitekturo, Biotehnični fakulteti in Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. 

If you enjoyed this episode, share it with a friend, learn more about ASEF on our website and consider donating to support the ASEF's mission and programs!

Valter Hudovernik in Mark Žnidar prihajata s področja računalništva, podatkovnih ved in strojnega učenja. Valter je magister podatkovnih ved na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani ter inženir strojnega učenja na KumoAI, Mark pa je diplomant računalništva in matematike na FRI UL ter magistrski študent računalništva na Univerzi v Oxfordu. Kot ASEF štipendista sta lansko poletje opravila raziskovalni obisk pri prof. dr. Juretu Leskovcu na Univerzi Stanford, kjer sta se ukvarjala z relacijskim strojnim učenjem in temeljnimi modeli za relacijske podatke.

0:00 – Uvod in predstavitev gostov: Gal Gantar predstavi Valterja Hudovernika in Marka Žnidarja ter njun raziskovalni obisk pri prof. dr. Juretu Leskovcu na Stanfordu.
0:56 – Valterjeva izobraževalna pot: Od odločitve za študij računalništva do magistrskega študija podatkovnih ved in raziskovalnega dela na področju strojnega učenja.
4:10 – Markova izobraževalna pot: Pot od robotike v osnovni šoli do študija računalništva in matematike ter magistrskega študija računalništva na Oxfordu.
7:20 – Študij na Oxfordu in primerjava s Slovenijo: Mark predstavi izkušnjo študija v tujini ter primerjavo med slovenskim in britanskim akademskim okoljem.
8:20 – Šport, vztrajnost in raziskovalno delo: Pogovor o tem, kako se izkušnje iz košarke in brazilskega jiu-jitsuja prenašajo v študij, delo in raziskovanje.
11:14 – Kaj je strojno učenje?: Valter razloži osnovno idejo strojnega učenja, globokega učenja in nevronskih mrež.
15:03 – Vloga podatkov pri razvoju umetne inteligence: Mark pojasni, zakaj sta količina in kakovost podatkov ključni za razvoj sodobnih modelov.
18:56 – Temeljni modeli: Razlaga, kaj so temeljni modeli, kako se razlikujejo od klasičnih modelov in zakaj lahko rešujejo širok nabor nalog.
21:06 – Računska infrastruktura, odprtokodni modeli in energija: Pogovor o tem, zakaj so odprtokodni modeli pomembni za manjša podjetja in raziskovalce ter zakaj postaja energija pomemben omejevalni dejavnik razvoja umetne inteligence.
25:37 – Relacijsko strojno učenje: Valter predstavi relacijske podatke, grafe in modele, ki se učijo iz tabelaričnih in relacijskih podatkov.
32:37 – Benchmarki in vrednotenje modelov: Mark razloži, kako ocenjujemo zmogljivost temeljnih modelov in zakaj so dobro pripravljeni benchmarki pomembni za akademijo in industrijo.
35:31 – Uporaba umetne inteligence v industriji: Pogovor o praktičnih industrijskih primerih uporabe strojnega učenja, od oglaševalskih sistemov do napovednih modelov.
39:05 – Valterjevo delo v industriji: Valter predstavi povezavo med raziskovalnim delom na Stanfordu in svojim delom na področju relacijskih temeljnih modelov v industriji.
41:40 – Raziskovalni obisk na Stanfordu: Mark in Valter opišeta izkušnjo dela v laboratoriju prof. dr. Jureta Leskovca ter raziskovalno okolje na Stanfordu.
45:49 – Slovenska skupnost v Silicijevi dolini: Pogovor o stikih s Slovenci v Kaliforniji, slovenski skupnosti in dogodkih, ki povezujejo Slovence v tujini.
49:30 – Delo v laboratoriju prof. dr. Jureta Leskovca: Valter opiše dinamiko raziskovalne skupine, sodelovanje z doktorskimi študenti in delo na skupnih projektih.
51:12 – Vsakdan na Stanfordu: Mark predstavi življenje na kampusu, nastanitev, delo v pisarni in intenziven raziskovalni ritem.
53:59 – Prosti čas, šport in Kalifornija: Pogovor o surfanju, športnih možnostih na kampusu, San Franciscu in posebnostih življenja v Kaliforniji.
57:33 – San Francisco, hackathoni in tehnološka skupnost: Mark in Valter govorita o hackathonih, tehnološki skupnosti in razvoju idej v okolju Silicijeve doline.
59:22 – Kultura Silicijeve doline: Pogovor o ambicioznosti, sodelovanju in raziskovalno-podjetniški kulturi v okolici Stanforda in San Francisca.
1:02:08 – Pomen ASEF za Markov karierni razvoj: Mark razloži, kako mu je ASEF raziskovalni obisk pomagal pri razmišljanju o doktoratu in mednarodni raziskovalni poti.
1:03:23 – Pomen ASEF za Valterjev karierni razvoj: Valter predstavi, kako je ASEF obisk vplival na njegovo profesionalno pot in odločitev za delo v industriji.
1:04:47 – Zaključek: Sklepne misli in zahvala gostoma ter poslušalcem.

Pogovor je vodil Gal Gantar.

If you enjoyed this episode, share it with a friend, learn more about ASEF on our website and consider donating to support the ASEF's mission and programs!

In this episode of the ASEF Podcast, host Tanja Janko speaks with chemist Lee Cronin, Professor of Chemistry at the University of Glasgow, creator of the Chemputer, and one of the leading developers of Assembly Theory.

Cronin explains how molecules may carry “memory” of the processes that built them, why complexity might be measurable through assembly processes, and how chemistry could eventually become programmable. Through discussions of Assembly Theory, molecular complexity, inorganic chemical systems, and the search for life beyond Earth, the conversation explores whether life is a rare accident or a natural consequence of matter organizing itself over time.

Along the way, we discuss:

• Whether the distinction between patterns and codes is meaningful in biology
• How Assembly Theory attempts to measure complexity in chemistry
• Whether homochirality could represent an early form of historical selection in chemistry
• Whether chemistry could become fully programmable through the Chemputer
• If highly complex molecules on Mars could already count as signs of life
• Polyoxometalates and the emergence of primitive cell-like behavior in inorganic chemistry

If you enjoyed this episode, share it with a friend, learn more about ASEF on our website and consider donating to support the ASEF's mission and programs!

V tej epizodi ASEF podcasta gostimo dr. Frenka Smrekarja, ustanovitelja in direktorja podjetja Jafral, ki se specializira za razvoj in proizvodnjo terapevtskih produktov na osnovi bakteriofagov. Dr. Smrekar deli svojo izkušnjo prehoda iz akademskega sveta v podjetništvo, izzive ustanovitve biotehnološkega start-upa v Sloveniji in pomen GMP proizvodnje. Razpravlja tudi o prihodnosti bakteriofagov kot alternative antibiotikom, vlogi umetne inteligence in CRISPR sistemov v biotehnologiji ter ponuja nasvete mladim raziskovalcem.

0:00 – Uvod in predstavitev: Akademska pot ali industrija? Frenk Smrekar — pionir na področju proizvodnje bakterijofagov in ustanovitelj podjetja Jafral.

1:10 – Bakteriofagi kot prihodnost zdravljenja: Osnove delovanja fagov, njihova vloga pri reševanju odpornosti na antibiotike in prednosti personaliziranega zdravljenja.

4:01 – Akademska pot vs. Industrija: Izkušnja doktorata na področju GMP proizvodnje in ključni razlogi za prehod iz raziskovalnega okolja v podjetniški svet.

6:22 – Razmišljanje znanstvenika vs. Direktorja: Razlike v prioritetah, upravljanje s tveganji in zakaj mora direktor biotehnološkega podjetja razumeti znanost.

7:29 – Gradnja podjetja Jafral: Začetki v garaži, iskanje investitorjev v Sloveniji in izzivi vzpostavitve laboratorijev v času finančne krize.

12:41 – Slovenija kot biotehnološko vozlišče: Zakaj kljub globalnim ambicijam ostati v Sloveniji ter prednosti lokalnega okolja za CDMO podjetja.

17:38 – Moč industrializacije in GMP: Pomen standardizirane proizvodnje za prehod iz laboratorija v klinično uporabo ter premagovanje "doline smrti".

20:00 – One Health in nove tehnologije: Uporaba fagov v agrikulturi in prehrani ter vpliv umetne inteligence in CRISPR sistemov na razvoj novih terapij.

27:52 – Nasveti za mlade podjetnike: Pomen vztrajnosti, gradnje ekipe in zakaj vlagatelji pogosto stavijo na ljudi namesto na samo tehnologijo.

29:39 – Zaključek

Pogovor je vodila Zara Bunc.

If you enjoyed this episode, share it with a friend, learn more about ASEF on our website and consider donating to support the ASEF's mission and programs!

Kako merimo stres v ekosistemih, razvijamo varnejše nanomateriale in povezujemo zdravje okolja z zdravjem ljudi?

S tem nas v tokratni epizodi ASEF podkasta seznani prof. dr. Damjana Drobne, redna profesorica toksikologije na Univerzi v Ljubljani ter raziskovalka z več kot 30 leti izkušenj na področju varnosti materialov in nanotehnologij. 

Kot ustanoviteljica Skupine za nanobiologijo in nanotoksikologijo, koordinatorica projekta HORIZON ACCORDs ter vodilna avtorica predloga za novi ISO standard na področju nanotehnologije, prof. Drobne prinaša zanimiv vpogled v presečišče okoljske trajnosti, varnosti materialov in znanstvene etike.

S poslušanjem te epizode vstopate v kratko serijo z naslovom Trajnost – uglašeni tercet, kjer se bomo nekoliko podrobneje spoznali z vsakim izmed stebrov trajnosti, torej okoljskim, ekonomskim in družbenim. Gostiteljica kratke serije sem Polona Zabret. 

If you enjoyed this episode, share it with a friend, learn more about ASEF on our website and consider donating to support the ASEF's mission and programs!

Nikiša Plešec prihaja iz sveta teoretične fizike, študirala je na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Kot ASEF štipendistka generacije 2025 je svojo raziskovalno pot obogatila z gostovanjem na University of Cincinnati pod mentorstvom prof. dr. Jureta Zupana, danes pa deluje kot mlada raziskovalka na Institutu Jožef Stefan.

0:00 – Uvod v pot Nikiše Plešec v fiziki Pot od študija na FMF do doktorskega raziskovanja in vključitve v mednarodno mrežo ASEF.
2:56 – Preplet znanosti in umetnosti Kako kreativnost in estetski vidik dopolnjujeta strogo logiko fizikalnih teorij.
5:51 – Teoretična proti eksperimentalni fiziki Razlika med postavljanjem matematičnih modelov in njihovim preverjanjem v laboratorijih.
8:56 – Razumevanje kvantne mehanike Osnove kvantnega sveta in kakšne so njegove realne implikacije za naše razumevanje narave.
12:05 – Standardni model in njegove omejitve Pregled najuspešnejše teorije o delcih in vprašanj, na katera ta model še vedno ne zna odgovoriti.
15:09 – Temna snov in temna energija Razlaga nevidnih komponent vesolja, ki predstavljajo večino njegove mase in energije.
18:08 – Teorija relativnosti in Standardni model Kako se Einsteinova dognanja povezujejo (ali spopadajo) z mikroskopskim svetom delcev.
20:47 – Pomen Higgsovega bozona Zakaj je odkritje "božjega delca" ključno za razumevanje mase v vesolju.
34:15 – Generacijski vpogledi v akvaristiko Sprostitev izven laboratorija – o hobiju, ki zahteva preciznost in razumevanje ekosistemov.
36:05 – Eksperimentalni podatki v teoriji Kako teoretični fiziki interpretirajo rezultate meritev za izboljšavo svojih modelov.
38:57 – Pomen pospeševalnikov Vloga velikih naprav, kot je CERN, pri odkrivanju osnovnih gradnikov materije.
40:08 – Računske metode v fiziki Uporaba programiranja in numeričnih simulacij za reševanje kompleksnih fizikalnih enačb.
43:56 – Razumevanje "okusa" delcev Fizika okusov (flavor physics) in zakaj so razlike med generacijami delcev tako pomembne.
46:31 – Eksperiment Belle II Raziskovanje preciznih meritev v japonskem pospeševalniku in iskanje nove fizike.
49:45 – Intuicija v teoretični fiziki Kdaj se fizik zanese na matematični izračun in kdaj na svoj notranji občutek za naravne zakone.
52:48 – Izkušnje v mednarodnih raziskavah Življenje in delo v ZDA (University of Cincinnati) ter prednosti mednarodne mobilnosti.
57:48 – Prihodnost raziskovanja Trenutni projekti na IJS in v katero smer se premika sodobna fizika osnovnih delcev.
1:03:30 – Nasveti za bodoče študente Kaj bi Nikiša svetovala vsem, ki razmišljajo o karieri v znanosti.
1:04:33 – Zaključek in ključne misli Povzetek pogovora o pomenu znanstvene radovednosti in globalnega sodelovanja.

Pogovor je vodil Gal Gantar.

If you enjoyed this episode, share it with a friend, learn more about ASEF on our website and consider donating to support the ASEF's mission and programs!