Duh Svetega pisma poživlja (sv. Frančišek Asiški, Opomini, 7)

Premišljujmo Božjo besedo srede, 23. tedna med letom, 10. septembra 2025 

Iz Evangelija po Luku.

Tisti čas se je Jezus ozrl na svoje učence in je govoril: »Blagor ubogim, zakaj vaše je Božje kraljestvo. Blagor vam, ki ste zdaj lačni, zakaj nasičeni boste. Blagor vam, ki zdaj jokate, zakaj smejali se boste. Blagor vam, kadar vas bodo ljudje sovražili in kadar vas bodo izobčili in zasramovali in vaše ime zavrgli kot zlo zaradi Sina človekovega. Razveselite se tisti dan in radujte se, zakaj glejte, veliko je vaše plačilo v nebesih. Prav tako so namreč njih očetje delali s preroki. Toda gorje vam bogatinom, zakaj dobili ste svojo tolažbo. Gorje vam, kateri ste zdaj nasičeni, zakaj stradali boste. Gorje vam, kateri se zdaj smejete, zakaj žalovali in jokali boste. Gorje, kadar bodo vsi ljudje o vas lepo govorili, zakaj prav tako so delali njih očetje z lažnivimi preroki.«

Smo ubogi, lačni, jokamo, osovraženi, izobčeni, izločeni, zasramovani zaradi Sina človekovega? Če nismo, ali imamo takšno izkušnjo? Morda poznamo koga od prijateljev, sorodnikov, znancev, ki se mu dogaja ali se mu je kdaj zgodilo kaj takšnega? Pravzaprav, če dobro pomislimo, bi nam Jezus skoraj moral kdaj reči: “Blagor vam!”, ker hoja z Njim in za Njim prinese drugačnost, ki ni vsakemu pogodi.  Z Njim, z Jezusom, in Zanj, smo lahko zelo hitro ubogi, lačni, jokamo, smo izloženi, izobčeni, zasramovani.

In gorje? Sama beseda gorje pomeni veliko žalost, trpljenje. V tem našem sobesedilu pomeni grožnjo. 

Da, Jezus svojim učencem, torej tudi nam izreka blagor, a tudi gorje. Je to zato, ker nas zelo dobro pozna, vidi v srce in odkrije, kar pač je? Lepo in nelepo, zvesto in nezvesto, iskreno in neiskreno …

...

Kaj je v nas prebudila ta Božja beseda?

Katere misli, čustva …? 

Za sklep molitve izrecimo Gospodu svoje zahvale in prošnje.

Pripravila: s. Polonca Majcenovič

Glasba: Plavanje, Klara Jarc

Foto