Kakšni sta zgodovina in sedanjost sovraštva do Judov in judovske skupnosti pri nas? Kako bi ga – kot vsako sovraštvo – lahko izkoreninili? In kje je meja med antisemitizmom in kritiko ravnanja Izraela, ki bo prihodnji teden odprl rezidenčno veleposlaništvo v Sloveniji?

V oddaji sodelujejo Sara Božanić, predsednica odbora Judovskega združenja Slovenije – skupnosti tradicionalnih Judov, Boris Hajdinjak, geograf, zgodovinar in vršilec dolžnosti direktorja Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, ter dr. Marjan Cencen, diplomat in vodja stalne delegacije Republike Slovenije za sodelovanje v Mednarodni zvezi za spomin na holokavst, ki je oblikovala mednarodno sprejeto opredelitev antisemitizma.

Jesensko serijo Debat začenjamo s pogovorom o prihajajočem šolskem letu. Kako premagati stres učenk in učencev, učiteljic in učiteljev ter staršev? Kakšne priložnosti prinaša 1. september? In kakšna bo oziroma bi morala biti šola prihodnosti pri nas? V oddaji sodelujejo dijakinja Gimnazije Ljutomer Eva Novak, naj dijakinja 2026 v Sloveniji; Mojca Mihelič, dolgoletna ravnateljica Osnovne šole Danile Kumar v Ljubljani in nekdanja predsednica Združenja ravnateljev; in antropolog, prof. dr. Dan Podjed, iz Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter predavatelj na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Zadnja debata pred poletnim premorom ponuja razpravo o morju, ki privablja turiste, je pa hkrati življenjski prostor, gospodarska infrastruktura, podnebni kazalnik in območje varnostnih tveganj. V kakšnem stanju sta slovenski del Jadrana in morje sploh? Kako se spreminja? V debati bodo sodelovali zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, dr. Tom Turk, dolgoletni predavatelj in raziskovalec Biotehniške fakultete na področjih biokemije in biologije ter hkrati mednarodno priznan strokovnjak za biologijo in ekologijo morja, eden naših najbolj prepoznavnih komunikatorjev znanosti, dr. Borut Mavrič, vodja Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo, ene naših najpomembnejših znanstvenih ustanov, ter Jadran Klinec, izkušeni direktor Uprave Republike Slovenije za pomorstvo. Uprava med drugim skrbi tudi za ohranjanje čistega morskega okolja za prihodnje generacije.

Temo tokratne debate so od začetka predvajanja debat letos januarja največkrat predlagali prav gledalci in poslušalci. Oddajo bomo predvajali v simbolično kritičnem trenutku: na začetku poletnih počitnic, ki za mnoge otroke in mlade ne prinaša le osvoboditve od šolskih obveznosti, ampak tudi prekinitev strukturiranih družabnih stikov, ti pa so med šolskim letom pogosto ena najpomembnejših stalnic njihovega vsakdana. Gostje bodo: Barbara Stožir Curk, psihologinja v svetovalni službi Osnovne šole Solkan in predsednica Sekcije psihologov v vzgoji in izobraževanju pri Društvu psihologov Slovenije, Patrik Senica, psiholog v Območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje Celje in strokovni sodelavec programa #tosemjaz, mednarodno priznanega primera dobre prakse, ter generalna sekretarka Mladinskega sveta Slovenije Urša Skube. Mladinski svet Slovenije je prav tako zelo dejaven na področju izboljševanja duševnega zdravja mladih, gostja pa ima kot dolgoletna aktivna članica Društva podeželske mladine Suha krajina odličen vpogled v specifike duševnega zdravja na slovenskem podeželju.

Orodja umetne inteligence so bliskovito spremenila naše vsakdanje življenje. Številnih oblik prepletanja človeškega delovanja in umetne inteligence se sploh ne zavedamo, druge spet prepoznavamo in jih vidimo kot temelj razvoja, nekatere pa krivimo, da nas poneumljajo. Kako torej živeti z umetno inteligenco, kako jo vpreči v skupno korist in kako ji postaviti meje?

Gostje oddaje bodo dr. Olga Markič, profesorica filozofije in nekdanja programerka, dr. Vida Groznik s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, ena od naših najprodornejših strokovnjakinj za umetno inteligenco, ter Mojca Volkar Trobevšek, učiteljica slovenščine na OŠ Stranje in letošnja prejemnica naziva najučiteljica leta v Sloveniji.

Nogomet je priljubljena tema javnih, družinskih in prijateljskih debat, tudi zato, ker se nanj vsi zelo spoznajo, zlasti moški. Na nogomet se, vsaj v očeh mnogih ljubiteljev te igre, ne spoznajo le nogometni komentatorji in sodniki. Najbolj posebno nogometno debato v Sloveniji pa imajo zagotovo v družini Prašnikar: oče je slovenska trenerska legenda, hči pa ena naših najboljših nogometašic doslej, ki se je prebila tudi v elitno ameriško poklicno ligo. Dan po predvajanju oddaje se bo v Mehiki, ZDA in Kanadi začelo svetovno prvenstvo v nogometu.

Tokrat bomo debatirali o slovenski blaginji prihodnosti. Ne glede na vse pomisleke in upravičene samokritike je naša država še vedno med najbogatejšimi in – recimo temu – najsrečnejšimi svetu. A hkrati se spremembam prilagajamo prepočasi. Kako lahko postanemo še bolj storilni, ustvarjalni, inovativni in odporni na izzive prihodnosti? V oddaji bodo sodelovali dr. Peter Wostner, ekonomist na Uradu za makroekonomske analize in razvoj, ki kot sourednik vsako leto pripravlja poglobljena poročila o razvoju Slovenije, Nuša Pavlinjek Slavinec, direktorica in solastnica prodornega in inovativnega prekmurskega družinskega podjetja Roto, in Sašo Božič, ravnatelj Osnovne šole Mengeš.

Tema tokratne razprave je populizem. Navsezadnje živimo – vsaj tako se zdi – v času populizma. Toda ali je bilo v novejši zgodovini sploh kdaj kakšno obdobje brez njega? In kaj populizem sploh je? Je zdajšnji, ki ga najbrž najbolj pooseblja ameriški predsednik Donald Trump, drugačen od prejšnjih? Če je, kaj je v njem novega? Kakšne so lahko posledice za demokracijo, še posebej v Evropi in Sloveniji? Kakšno je razmerje med populizmom in javnim komuniciranjem oziroma mediji ter kakšen je odnos med populizmom in mednarodnim pravom? O tem bomo razpravljali z gosti, ki že dolgo raziskujejo populizem in pišejo o njem: s profesorico komunikologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani dr. Mojco Pajnik, z mednarodnim pravnikom dr. Matjažem Nahtigalom s Fakultete za management Univerze na Primorskem in z novinarjem ter urednikom Sobotne priloge Dela dr. Alijem Žerdinom.

V tokratni oddaji bo govor o denarju in premoženju v času negotovosti. Kako varujemo njuno vrednost v negotovih časih, kakšno vlogo pri tem igra strah pred izgubo. In kako hitre spremembe in nove ponudbe spreminjajo naše navade. Ali v Sloveniji še varčujemo konservativno ali že vlagamo po logiki nove dobe? In kakšna sploh je ta nova logika?

V oddaji bodo sodelovali dr. France ARHAR, prvi guverner Banke Slovenije, dr. Žan LEP, vodja Katedre za socialno psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in raziskovalec motivacijskih in kognitivnih temeljev odločanja in vedenja tudi na finančnem področju, in gospa Marja MILIČ, ustanoviteljica finančno-izobraževalne platforme Money-How, nekdanja novinarka in snovalka prve šole finančnega opismenjevanja v Sloveniji.

V svetu, kjer vojna ni oddaljen dogodek v časopisu, ampak "nenehna navzočnost" na naših pametnih telefonih – med vožnjo v službo, večerjo ali tik pred spanjem –, je nujno poiskati odgovor na vprašanje, kaj takšna izpostavljenost povzroči naši človečnosti.

Oddaja Debate z Bergantom, ki bo na sporedu 10. maja 2026 ob 21.05 na TV SLO 1 kot del programskega sklopa »Glasovi Palestine«, bo omogočila razmislek o trpljenju, ki ga v poplavi algoritmov in dezinformacij pogosto spregledamo. Izhodišče za pogovor bo pretresljiv dokumentarni film »Dvojčka iz Gaze, vrnita se k meni«, ki skozi intimno zgodbo družine, razbite med frontnimi črtami, razgalja stvarnost sodobnih konfliktov.

Gostje bodo dr. Anica Mikuš Kos, psihiatrinja in pediatrinja, predsednica Slovenske filantropije, ki v oddajo prinaša neprecenljivo osebno in strokovno izkušnjo. V otroštvu je preživela drugo svetovno vojno, svoje življenje pa posvetila duševnemu zdravju otrok na vojnih žariščih.

Dr. Blaž Vurnik, zgodovinar in kustos v ljubljanskem Mestnem muzeju, postavlja sodobno dogajanje v zgodovinski kontekst. Avtor razstave o 2. svetovni vojni v slovenskem glavnem mestu, ki ga je okupator obdal z bodečo žico, nam bo pomagal razumeti, kako se nekateri vzorci trpljenja skozi čas ne spreminjajo, hkrati pa bo opozoril na nevarnost normalizacije nasilja.

Boštjan Videmšek, novinar, vojni poročevalec in avtor knjig, predstavlja glas neposredne priče s terena. Videmšek zavrača koncept hladne »objektivnosti«, ki enači žrtev in krvnika, ter zagovarja nujnost vpletenosti in empatije pri poročanju o tuji tragediji.