Elektrika se ne bo podražila, zato je več razlogov, pravi Dejan Paravan, generalni direktor Gen energije.Razmere na trgu se umirjajo, poslovni odjemalci in tudi gospodinjstva pa imajo v zakupih čedalje manj dražje elektrike iz časov energetske krize. Drug razlog so ukrepi in napori tako ministrstev kot operaterjev omrežja, da blažijo dvig omrežnine, ki prihaja z višjo sezono.

Janez Škrabec, Anžej Olaj in Matjaž Čemažar so govorili o turbulentnih razmerah po svetu in iskali priložnosti za slovenske izvoznike.

»Kot mlad fant sem razmišljal o televiziji Schaub Lorenz, Grundig, Blaupunkt … Danes tega več ni. Če bi mi kdo pred štiridesetimi leti rekel, da teh znamk ne bo več, bi se nasmehnil. Na podlagi te izkušnje se moramo tudi mi vživeti v čas, ko morda pred nami izginjajo blagovne znamke, kot so Mercedes, Opel in Audi. Ne rečem, da blagovne znamke ne bodo ostale, vprašanje je, ali bodo proizvajali avtomobile,« je opozoril podjetnik Janez Škrabec.

Svet se namreč tektonsko spreminja, in to ne v korist zahoda, temveč globalnega juga, ugotavlja prvi človek podjetja za inženiring Riko. »Barack Obama v govoru na inavguraciji ni niti enkrat omenil Evrope. Že takrat smo morali to zaznati.« Medtem je Nemčija, gospodarski motor Evrope, naredila več napak, in danes vrsta njenih industrij ni več konkurenčna. To se pozna tudi pri slovenskem izvozu. »Za Nemčijo ne vidim luči na koncu predora, sem pa bolj optimističen za Slovenijo. Mislim, da se bomo znali hitreje prilagoditi, ne glede na to, da veliko slovenskih podjetij dela za avtomobilsko industrijo, ki po mojem v Nemčiji izginja.«

»V Sloveniji imamo kar nekaj prvakov, kot so Akrapovič, Inotherm ... V mladosti smo rekli, da morata biti pes in avto iz Nemčije. Zdaj lahko rečemo, da mora biti avtomat za igralnice iz Slovenije. Vemo, kakšen prodor je uspel Interblocku. Enako velja za lesene hiše, kjer tudi podjetje Riko hiše prodaja po vsej Evropi.«

Avtomobilska industrija za Domel pomeni četrtino prometa. Če bi se e-mobilnost odvijala, kot je bilo pred tremi leti zastavljeno, bi predstavljala tretjino, je povedal predsednik uprave Domela Matjaž Čemažar. »Ta balon je bil prenapihnjen in prehod na zeleno je imel nepremišljene osnove. Strateška surovina za elektromotorje so magneti redkih zemelj, ki so v rokah Kitajske. Ta je dva dni po sprejetju Trumpovih carin omejila izvoz teh surovin, tako da so vsi proizvajalci, povezani z elektromobilnostjo, odvisni od kitajskih oblasti.«

Domel je tveganja razpršil z diverzifikacijo, potem ko so pred dvajsetimi leti 80 odstotkov prihodkov ustvarili na trgu motorjev za sesalnike. Širili so se v druge panoge in diverzifikacijo nadaljujejo, ciljajo denimo na trg medicinske in laboratorijske opreme.

Geografsko razpršitev trgov je poudaril Anžej Olaj, direktor proizvajalca napihljivih hal Duola. Ta je bil v preteklosti odvisen od ruskega trga, s krizo ruskega rublja pa smo spoznali, da je nevarno imeti vsa jajca v eni košari, je rekel Olaj. »Odločili smo se, da bomo sprejeli vsak posel in poskusili v vsaki državi, da bomo čim bolj razpršili tveganja. V zadnjem času opažamo veliko priložnosti v Južni Ameriki, pa tudi v vzhodni oziroma južni Aziji.« Duol je prisoten na vseh celinah razen na Antarktiki. Pri pohodu na nove trge je zelo pomembna podpora države, je dodal Olaj, denimo prek veleposlaništev ali gospodarskih delegacij. »S podporo države smo zelo zadovoljni.«

#delovposlovnicenter #izvozniki2025

Kaj se lahko naučimo iz zgodb podjetij, ki so z inovativnimi idejami prišli do poslovnega uspeha tudi v tujini?

O slovenski inovativnosti je prof. dr. Marko Jaklič z ekonomske fakultete razpravljal z Borutom Jamnikom, predsednikom uprave SID banke, Alešem Mescem, direktorjem podjetja Unichem, in Petrom Ličnom, direktorjem podjetja Lushna.

Prebojne inovacije podjetja spravijo na mednarodne trge. Za rast inovacij je pomembno tudi pravo podporno okolje. Kaj se lahko naučimo iz zgodb podjetij, ki so z inovativnimi idejami prišli do poslovnega uspeha tudi v tujini?

lovensko okolje je pogosto konservativno in manj tolerantno do neuspehov, a podjetniki uspevajo z vztrajnostjo, trmo in partnerskim pristopom. Naša država je močna v tehnološkem znanju, a šibka pri trženju in plasiranju izdelkov. Kadrovski izzivi so pomanjkanje kompetentnih ljudi, zato je nujno vključevanje lokalnih kadrov na tujih trgih, je bilo med drugim izpostavljeno v podkastu o slovenski inovativnosti, ki ga je vodil prof. dr. Marko Jaklič z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

»Če bi dobili neko strašno investicijo na začetku, bi tako, kot se prvič usedeš v športni avto, verjetno zleteli s ceste ali se zaleteli v steno. Mislim pa, da bi vseeno lahko precej stvari delali malo bolj sproščeno, ne pa preveč,« je povedal Peter Ličen, direktor podjetja Lushna, ponudnika inovativnih, okolju prijaznih glamping rešitev. Ponazoril je, da je po njegovem kapital, ki ga prineseš v podjetje, lahko kot gnojilo na vrtu: če ga daš preveč, zamoriš vse skupaj, če ga daš pa ravno prav, lahko precej bolje razvijaš potencial, ki ga imaš.

»Najboljši kapital je tisti, ki ga dobiš na trgu od kupcev oziroma partnerjev. To je najslajši del, ker potrjuje, da gre investicija v pravo smer,« je poudaril Ličen. Dodal je, da če dobiš kompetenco v podjetje, to pomeni veliko več kot denar, saj denarja hitro zmanjka, kompetenca pa ostane. Najbolj varna investicija ostaja investicija v ljudi in odnose – to je temelj vsake tehnologije in kapitala.

Podjetje Lushna deluje z majhno ekipo, gradi pa na fleksibilnosti in partnerskih odnosih. Nedavno so v ZDA postavili hotel z 20 sobami. Zakaj jih ne skrbijo carine in nihanja dolarja? »Ker verjamem, da dodajamo dovolj dodane vrednosti, da ostajamo zanimivi za stranke.« #delovposlovnicenter #izvozniki2025

Kakšne ovire morajo premagati slovenski izvozniki, da na tujih trgih prehitijo konkurenco? Dve podjetji in zavod. Vsak od teh je našel tržno nišo, v kateri je med vodilnimi na svetu. Pri delu se opirajo na inovativnost, hitrost in odličen servis za kupca. Toda spoprijemajo se z velikimi birokratskimi ovirami pri nujnih investicijah.

Proizvajalec transformatorjev Kolektor Etra raste na krilih zelenega prehoda. »Vzporedno so prihajala povpraševanja po transformatorjih za podatkovne centre. Slišimo, da v ZDA gradijo celo jedrske elektrarne za napajanje podatkovnih centrov,« je povedal direktor Peter Novak.

Slovenski inštitut za meroslovje in kakovost (SIQ) od leta 1992 certificira napajalnike, ki so priključeni na transformatorje, ki jih vi izdelujete, je dodal direktor SIQ Gregor Schoss, denimo za Microsoft, Google, Nvidio. »Njihovi superračunalniki imajo napajalnike in te certificiramo pri nas v Ljubljani.« SIQ deluje po vsem svetu, tako da je med 100 največjimi izvozniki v Sloveniji in na tujem trgu ustvari 90 odstotkov prihodkov. 

»Poslanstvo našega zavoda je pomoč slovenskim izvoznikom. Karkoli proizvajaš, bodisi storitev ali proizvod, moraš s tem priti na evropski ali svetovni trg. Tukaj pridobimo vso papirologijo, da to lahko prodajo. Drugi vidik je certificiranje sistemov vodenja, izobraževanje in kalibracija instrumentov,« je predstavil Schoss.  #delovposlovnicenter #izvozniki2025

Zeleni prehod ni le tehnološki izziv, saj visoki stroški in dolgotrajno pridobivanje dovoljenj postavljajo prihodnost industrije pred resno preizkušnjo.

Če hočemo do leta 2050 ustvariti brezogljično družbo, nimamo veliko časa – le 25 let. In če vemo, da v Evropi potrebuješ od tri do sedem let, da dobiš neko dovoljenje, bomo s tem tempom zelo težko uresničili te cilje. Problem so administrativna bremena, zato se zdi, da smo prepočasni za ambicije, ki jih imamo v Evropi, je v podkastu izpostavil Tomaž Vuk, direktor Alpacem Cementa.

Družbe, ki se razvijajo v pozitivnem smislu, temeljijo na visoki stopnji zaupanja. Zato ni presenetljivo, da v Evropi, če bi primerjali z ZDA, z gospodarskega vidika konkurenčnosti prednjačijo skandinavske države, ker imajo visoko stopnjo zaupanja, je bilo še poudarjeno v podkastu na temo zelenega prehoda kot priložnosti ali grožnje, ki ga je vodil prof. dr. Marko Jaklič z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Pri zelenem prehodu in poročanju je veliko besed, vendar bo zeleni prehod fizični prehod in zaradi tega moramo delati skupaj. Kot pravi Antonija Božič Cerar, direktorica službe za okolje, podnebje in energijo na GZS, industrijska politika govori o industrijskem ekosistemu, kjer večje energetsko intenzivne industrije, ki imajo največjo možnost oziroma vpliv na širše razogljičenje z novimi tehnologijami, potegnejo s sabo tudi srednja in mala podjetja.

»Tukaj je tudi infrastruktura, ki bo pomembna za širšo družbo. Mislim, da je to družbeni ekosistem, kjer imamo vsi lahko nekaj od tega napredka.« Po njenih besedah je treba biti pozoren na razumljivost in enostavnost predpisov, ki niso vedno takšni. Obsežna so tudi poročanja. »Podjetja so povedala, da namesto ukvarjanja z razvojnimi izzivi gledajo, kako bodo dobila podatke, jih zbirajo in preverjajo, da so ti sledljivi – kar je velika naloga. Če so namreč ti podatki napačni, tudi sebe spravijo v slabo luč.« #delovposlovnicenter #izvozniki2025

V Sloveniji večino denarja hranimo na bankah. Vendar s prihranki, vloženimi v bančne depozite, ob nizkih obrestnih merah in višji inflaciji realno izgubljamo kupno moč. Mlajše generacije so bolj odprte za vstopanje na kapitalske trge, a potrebujejo ciljno usmerjeno finančno opismenjevanje.

Ravnanje z denarjem s poudarkom na vlaganjih na kapitalske trge ter finančni pismenosti je bila tema podkasta Moč gospodarstva. Gost je bil Bojan Ilijanić, višji specialist v sektorju prodaje in marketinga v družbi za upravljanje Sava Infond. »Preden kamorkoli vložimo denar, si moramo odgovoriti na tri ključna vprašanja: za kaj bomo varčevali, čez koliko časa bomo potrebovali sredstva ter, zelo pomembno, kakšen je naš odnos do tveganja,« je predstavil osnovo. Če bomo denar potrebovali čez leto ali dve, je najbolj smiselno, da ga hranimo na varčevalnem računu ali morda v kratkoročnih obveznicah.

Kakšni so trenutni trendi stanovanjske gradnje, kako se razlikujejo bivanjske potrebe različnih generacij in kaj pri novozgrajenih stanovanjskih stavbah najbolj pritegne bodoče uporabnike, je bila rdeča nit podkasta na temo sodobnega bivanja.

V studio smo povabili Blaža Miklavčiča, generalnega direktorja GH Holdinga, Uroša Fonoviča, direktorja podjetja Lunos Slovenija, ter arhitektko in direktorico biroja EDH Katjo Gale.

Trende sodobne stanovanjske gradnje pri nas je Galetova razdelila na dva sklopa. »Prvi sklop so manjši investitorji, ki gradijo predvsem enodružinske hiše za lastne potrebe, drugi sklop so večji investitorji, ki gradijo večje večstanovanjske objekte. Pri prvih opažamo nadaljevanje trenda težnje po sodobni gradnji, povezanem bivalnem prostoru, čim večjim zastekljenim površinam in povezavi z okolico. Pri drugem sklopu investitorjev pa opažamo porast gradnje višjih objektov z večjim številom bivalnih enot.«

Po Miklavčičevem mnenju je trenutno mogoče opaziti veliko poudarka na trajnostni gradnji, uporabi naravi prijaznih materialov in energetski učinkovitosti. Opaža tudi porast števila zahtevnejših kupcev glede bivanjskih in življenjskih standardov. Fonovič pa opaža, da kupci postajajo bolj zahtevni, poudarek daje še na preudarno urbanistično in arhitekturno načrtovanje ter vidik trajnosti.

Kako potresno varne so zgradbe v Sloveniji in kako hude so lahko posledice? Kaj pa je dobra preventiva? 

V Sloveniji je vsako leto okoli 2000 potresov, prebivalci pa jih zaznamo le od 150 do 200 na leto. Zato je bila rdeča nit pogovora v podkastu, kako potresno varne so v resnici zgradbe v Sloveniji in kaj lahko storimo za njihovo izboljšanje. Predvsem pa, kako se lahko spopademo s hudimi posledicami.

Da je tema zelo aktualna, je pokazal zanimiv, predvsem pa iskriv pogovor med našimi sogovorniki: prof. dr. Matjažem Dolškom, profesorjem na Katedri za konstrukcije in potresno inženirstvo na Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Ljubljani, magistrom Črtomirjem Remcem, predsednikom Inženirske zbornice Slovenije in predsednikom uprave Stanovanjskega sklada RS, in Petrom Filipom Jakopičem, direktorjem Službe za zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov pri Zavarovalnici Triglav.

Kakšne izzive prinaša lastništvo nepremičnin ter kakšne so prve ocene sedanjega paketa nove stanovanjske zakonodaje. Ali bomo lahko na ta način v desetih letih omogočili gradnjo 20.000 javnih najemnih stanovanj, za kar bo iz proračuna na voljo sto milijonov evrov na leto? 

V podkastu so mnenja soočili strokovnjak za pravna vprašanja v zvezi z nepremičninami prof. dr. Miha Juhart s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, Boštjan Udovič, direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS, ter Anže Urevc, predsednik Združenja upravnikov nepremičnin.

Paket nove stanovanjske zakonodaje v desetih letih predvideva gradnjo 20.000 javnih najemnih stanovanj – o tem vprašanju je Miha Juhart, kot je dejal, zelo rezerviran in gotovo ni tak optimist, kot je politika. »Se pa strinjam, da bi ključno seveda bilo, da je to dolgoročni projekt, glede katerega je konsenz. Če enkrat zapeljemo v eno smer, potem se je treba te smeri držati. In mi ne moremo vsakih par let popolnoma obrniti kursa in iti v nekaj povsem drugega.«

Boštjan Udovič pa dodaja, da je osnovni problem, ker ni dovolj stanovanj. »Mi se zdaj pogovarjamo o tem, kako ljudem prilagoditi pogoje, pa da bi čim večji skupini ljudi omogočili dostop do stanovanj, hkrati pa se zavedamo, da takih stanovanj končno malo, ne končno mnogo. In je čisto vseeno, če vsem dovolimo na papirju, da pridejo do stanovanja, če takih stanovanj ni – mi nismo naredili nič.«

Upravljavec nepremičninskega sklada, predsednik nepremičninskega združenja in davčni strokovnjak o vlaganju v nepremičnine. Nepremičnine so lahko tudi privlačen naložbeni razred, pri čemer so možne oblike vlaganja različne – od nakupa nepremičnine do vlaganja v nepremičninske sklade. Pričakovane donosnosti vlaganja v poslovne nepremičnine so višje kot v stanovanjske nepremičnine, ne glede na obliko naložbe pa je treba razumeti tudi tveganja in poznati morebitne dodatne stroške, ki jih med drugim prinašajo davki, so v podkastu razmišljali upravljavec nepremičninskega sklada, predsednik nepremičninskega združenja in davčni strokovnjak.