Kakšni so trenutni trendi stanovanjske gradnje, kako se razlikujejo bivanjske potrebe različnih generacij in kaj pri novozgrajenih stanovanjskih stavbah najbolj pritegne bodoče uporabnike, je bila rdeča nit podkasta na temo sodobnega bivanja.

V studio smo povabili Blaža Miklavčiča, generalnega direktorja GH Holdinga, Uroša Fonoviča, direktorja podjetja Lunos Slovenija, ter arhitektko in direktorico biroja EDH Katjo Gale.

Trende sodobne stanovanjske gradnje pri nas je Galetova razdelila na dva sklopa. »Prvi sklop so manjši investitorji, ki gradijo predvsem enodružinske hiše za lastne potrebe, drugi sklop so večji investitorji, ki gradijo večje večstanovanjske objekte. Pri prvih opažamo nadaljevanje trenda težnje po sodobni gradnji, povezanem bivalnem prostoru, čim večjim zastekljenim površinam in povezavi z okolico. Pri drugem sklopu investitorjev pa opažamo porast gradnje višjih objektov z večjim številom bivalnih enot.«

Po Miklavčičevem mnenju je trenutno mogoče opaziti veliko poudarka na trajnostni gradnji, uporabi naravi prijaznih materialov in energetski učinkovitosti. Opaža tudi porast števila zahtevnejših kupcev glede bivanjskih in življenjskih standardov. Fonovič pa opaža, da kupci postajajo bolj zahtevni, poudarek daje še na preudarno urbanistično in arhitekturno načrtovanje ter vidik trajnosti.

Kako potresno varne so zgradbe v Sloveniji in kako hude so lahko posledice? Kaj pa je dobra preventiva? 

V Sloveniji je vsako leto okoli 2000 potresov, prebivalci pa jih zaznamo le od 150 do 200 na leto. Zato je bila rdeča nit pogovora v podkastu, kako potresno varne so v resnici zgradbe v Sloveniji in kaj lahko storimo za njihovo izboljšanje. Predvsem pa, kako se lahko spopademo s hudimi posledicami.

Da je tema zelo aktualna, je pokazal zanimiv, predvsem pa iskriv pogovor med našimi sogovorniki: prof. dr. Matjažem Dolškom, profesorjem na Katedri za konstrukcije in potresno inženirstvo na Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Ljubljani, magistrom Črtomirjem Remcem, predsednikom Inženirske zbornice Slovenije in predsednikom uprave Stanovanjskega sklada RS, in Petrom Filipom Jakopičem, direktorjem Službe za zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov pri Zavarovalnici Triglav.

Kakšne izzive prinaša lastništvo nepremičnin ter kakšne so prve ocene sedanjega paketa nove stanovanjske zakonodaje. Ali bomo lahko na ta način v desetih letih omogočili gradnjo 20.000 javnih najemnih stanovanj, za kar bo iz proračuna na voljo sto milijonov evrov na leto? 

V podkastu so mnenja soočili strokovnjak za pravna vprašanja v zvezi z nepremičninami prof. dr. Miha Juhart s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, Boštjan Udovič, direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS, ter Anže Urevc, predsednik Združenja upravnikov nepremičnin.

Paket nove stanovanjske zakonodaje v desetih letih predvideva gradnjo 20.000 javnih najemnih stanovanj – o tem vprašanju je Miha Juhart, kot je dejal, zelo rezerviran in gotovo ni tak optimist, kot je politika. »Se pa strinjam, da bi ključno seveda bilo, da je to dolgoročni projekt, glede katerega je konsenz. Če enkrat zapeljemo v eno smer, potem se je treba te smeri držati. In mi ne moremo vsakih par let popolnoma obrniti kursa in iti v nekaj povsem drugega.«

Boštjan Udovič pa dodaja, da je osnovni problem, ker ni dovolj stanovanj. »Mi se zdaj pogovarjamo o tem, kako ljudem prilagoditi pogoje, pa da bi čim večji skupini ljudi omogočili dostop do stanovanj, hkrati pa se zavedamo, da takih stanovanj končno malo, ne končno mnogo. In je čisto vseeno, če vsem dovolimo na papirju, da pridejo do stanovanja, če takih stanovanj ni – mi nismo naredili nič.«

Upravljavec nepremičninskega sklada, predsednik nepremičninskega združenja in davčni strokovnjak o vlaganju v nepremičnine. Nepremičnine so lahko tudi privlačen naložbeni razred, pri čemer so možne oblike vlaganja različne – od nakupa nepremičnine do vlaganja v nepremičninske sklade. Pričakovane donosnosti vlaganja v poslovne nepremičnine so višje kot v stanovanjske nepremičnine, ne glede na obliko naložbe pa je treba razumeti tudi tveganja in poznati morebitne dodatne stroške, ki jih med drugim prinašajo davki, so v podkastu razmišljali upravljavec nepremičninskega sklada, predsednik nepremičninskega združenja in davčni strokovnjak.

Predsednik uprave družbe Triglav skladi o carinah, evropski krepitvi konkurenčnosti, zelenem prehodu in slovenskem kapitalskem trgu.

V Elesu so pred leti ugotovili, da ima prihodnje ogrevanje večji vpliv na elektroenergetski sistem. Pogovor vodi Borut Tavčar.

Druge rešitve, kot je kombinacija jedrske energije in obnovljivih virov energije, gost podkasta Moč gospodarstva Bruno Glaser kot inženir ne pozna.

Zelo velika škoda, ki jo za seboj v srednji in jugovzhodni Evropi pušča ciklon Boris, spet poudarja pomen zavarovanj v primeru naravnih nesreč, ki bodo zaradi podnebnih sprememb pri nas vse pogostejše. Zavedanje o potrebnem zavarovanju premoženja se po naravni nesreči, kot so bile lanske poplave ali potres v hrvaški Petrinji, poveča le kratkoročno. Sčasoma to zanimanje izzveni, opozarja član uprave Save Re David Benedek.

Slovenske zavarovalnice so lani izplačale več kot 330 milijonov evrov škod zaradi naravnih nesreč, letos pa je večji obseg škod povzročala predvsem toča večjih dimenzij, tudi do debeline deset centimetrov. »Pred dvema tednoma na konferenci Agencije za zavarovalni nadzor je imela profesorica meteorologije z Univerze v Hamburgu Nedjeljka Žagar zanimivo predavanje, v katerem je napovedala, da bo pogostost debele toče na področju severne Italije in Slovenije v prihodnosti večja,« je David Benedek povedal v Delovem podkastu Moč gospodarstva.

Država bi lahko podjetjem subvencionirala zavarovanja, s katerimi ustrezno ščitijo premoženje v primeru naravnih nesreč, je v Delovem podkastu Moč gospodarstva predlagal Iztok Stanonik, predsednik poslovnega odbora podjetja Polycom. Peter Filip Jakopič, direktor službe za zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov pri Zavarovalnici Triglav, pa je izpostavil, da v praksi poznamo več vrst, kako lahko država – ker trg ne opravlja svoje funkcije – poseže na trg zavarovanj.

V pogovoru o izzivih, ki jih vse pogostejše naravne nesreče povzročajo podjetjem, gospodarstvu in družbi nasploh, je Iztok Stanonik še dodal: »Čakati na pomoč države je prepozno za naše kupce, ki bi ostali brez izdelkov in posledično tudi končni kupci, zaradi česar bi naše podjetje ostalo brez posla in naši zaposleni brez zaposlitve.«

Kibernetska varnost je eden največjih izzivov digitalizacije. Število kibernetskih napadov strmo narašča. Temu posvečamo največ pozornosti v razvoju, zato da zaščitimo sebe in uporabnike naših storitev. »Naš moto je postaviti varnost v samo storitev. Ne nad, ne pod, ampak v samo storitev,« pravi Boštjan Škufca Zaveršek, podpredsednik uprave Telekoma Slovenije. Kibernetski napadi se spreminjajo, pravi sogovornik: »Če so včasih bili napadi osredotočeni na politično, ekonomsko, versko ali drugače zanimive subjekte, danes napada stroj, ki ne izbira ter ki ima dovolj moči, da enostavno opredeljuje in napada veliko tarč hkrati. To je bistveni razlog, zakaj število kibernetskih napadov hitro raste. Ker danes napadajo stroji, je pomembno, da se pred napadi branimi sistematično ter s pomočjo naprednih sistemov, kot je umetna inteligenca.« Pogovor vodita Marjana Kristan Fazarinc in Nejc Gole.