
Sign up to save your podcasts
Or


Simona Špilak, kadrovska strokovnjakinja, o slovenskih vodjih, ki da so strokovni in vizionarski, a premalo zaupajo svojim sodelavcem.
Tudi za najvišje vodje v podjetjih je zelo pomembno, da o strategiji in viziji podjetja ne le razmišljajo, ampak si vzamejo čas, da so v stiku z zaposlenimi, da se iskreno zanimajo za to, kaj se v podjetju dogaja, kaj počnejo sodelavci in kaj jih motivira, je v podkastu Moč gospodarstva med drugim poudarila kadrovska strokovnjakinja Simona Špilak.
Direktorica kadrovske agencije BOC Institute, ki se ukvarja z iskanjem vodstvenega kadra in ima dolgoletne mednarodne izkušnje kot coachinja menedžerjev, stik z vsakodnevnim življenjem v podjetju in povratne informacije navaja kot dva izmed najpomembnejših dejavnikov in tudi izzivov, ki vplivata na to, da vodje razmere in svoj ugled v podjetju zelo pogosto vidijo precej drugače kot zaposleni.
Kot je namreč pokazala nedavna raziskava družbe BCG, 90 odstotkov direktorjev po svetu verjame, da jim zaposleni zaupajo, ko pa so isto vprašanje postavili njihovim zaposlenim, jih je to potrdila manj kot polovica. Menedžer, ki nima neposrednega stika z zaposlenimi, ne dobi povratnih informacij o tem, kaj si ti v resnici mislijo ne samo o njem in vodenju, ampak tudi o delu, postopkih, motivih. Vse to so zelo pomembne informacije, ki povedo, kje so potrebne spremembe.
Poslovno uspešen posameznik, ki je slab vodja, se lahko zelo dolgo obdrži na položaju, vendar ne brez posledic. »Če vodja premalo pozornosti posveča ljudem, se to odrazi v absentizmu, zelo veliki fluktuaciji in lahko tudi izgorelosti zaposlenih ter nezadovoljstvu,« je opozorila in dodala, da to ne velja samo za menedžerje, ampak za vodje na vseh ravneh. Raziskave kažejo, da neposredno nadrejeni najbolj prispeva k počutju zaposlenih, kar se na koncu odrazi tudi v njihovi zavzetosti.
Pogovor vodi Milka Bizovičar.
Več na delo.si.
Pri podpori podjetjem na tujih trgih bi morali več pozornosti nameniti doseženim rezultatom. Število aktivnosti in udeležencev delegacij je koristen podatek, toda pomembneje je ugotoviti, ali so podjetja povečala izvoz in pridobila nove tuje partnerje. To je v pogovoru za podkast Moč gospodarstva med drugim ocenil dr. Zoran Vaupot, vodja sektorja za spodbujanje internacionalizacije na javni agenciji Spirit Slovenija. #podkast #močgospodarstva
Pogovor vodi Marjana Kristan Fazarinc
Projekt drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem ostaja pri začrtani časovnici. Prva javna razgrnitev državnega prostorskega načrta je predvidena leta 2027, postopke pa naj bi končali do konca leta 2028. Vodja projekta Jek 2 Vinko Planinc poudarja, da morajo biti do takrat pripravljene strokovne podlage, ki bodo omogočile kakovostno odločitev o enem največjih energetskih projektov v Sloveniji. #podkast #močgospodarstva
Pogovor vodi Borut Tavčar
Slovenci imamo v bančnih depozitih okoli 33 milijard evrov. Skrb vzbuja podatek, da je 86 odstotkov teh sredstev na vpogled, torej brez obresti, brez donosov. »Slovenci še nikoli v zgodovini nismo imeli toliko denarja, ki ne bi delal nič,« je poudaril Bojan Ilijanić, direktor sektorja prodaje in marketinga v družbi za upravljanje Sava Infond. #podkast #močgospodarstva
Pogovor vodi Marjana Kristan Fazarinc
Bolniške odsotnosti v Sloveniji hitro naraščajo, številke pa so zgovorne: lani smo izgubili več kot 17 milijonov delovnih dni, strošek za zdravstveno blagajno pa je dosegel 667 milijonov evrov. V pogovoru Ana Vodičar iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije opozori, da je posebej skrb vzbujajoč trend rasti dolgotrajnih bolniških staležev: pred desetletjem je bilo več kot eno leto z dela odsotnih 4500 ljudi, lani že skoraj 10.000, 1500 oseb je začasno nezmožnih za delo že več kot tri leta.
Pogovor vodi Barbara Hočevar
Kljub postopnemu izboljševanju ozaveščenosti med lastniki stanovanj se strokovnjaki strinjajo, da bo brez večjih vlaganj v vzdrževanje, prilagajanje objektov in ustrezno zavarovanje prihodnjih škod vse več. Največ je še vedno škode zaradi izlivov vode, vendar se hitro povečujejo škode zaradi krepitve posledic podnebnih sprememb. Uroš Metličar, direktor severne regije v Zavarovalnici Triglav, Boštjan Udovič, direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami na GZS, in Aleš Urevc, predsednik Združenja upravnikov nepremičnin, opozarjajo na najpogostejše škode v stanovanjih, zavarovalno zaščito, stanje na nepremičninskem trgu ter vpliv podnebnih sprememb in staranja stavb.
Voditelj: Borut Tavčar
From the publisher's feed