Naše poti

V tednu, ko praznujemo svetovni dan romskega jezika, bomo govorili o njegovi raznovrstnosti, raziskovanju in pomenu za ohranjanje romske identitete. Romski jezik je pomemben del kulturne dediščine, a njegovo ohranjanje zahteva tudi raziskovanje, zapisovanje in prenos na mlajše generacije. V studiu bomo gostili Samanto Baranja, ki se raziskovalno posveča romskemu jeziku, njegovim različicam in možnostim njegovega razvoja ter ohranjanja. V pogovoru z njo se bomo odpravili vse do Indije.

Izbiramo tudi skladbi prejšnjega meseca. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbi Ej, sonce zasedbe Del Tuha in Pesem ciganske deklice v izvedbi Lare Jankovič. Na tujem delu se za glasove potegujeta zasedba Kalzi Jag s skladbo Mori shej, Sabina in zasedba Balkan Beat Box s skladbo Balkumbia.

Naše poti nas tokrat vodijo v Metliko, v kateri so predstavniki romske in večinske skupnosti iskali skupne rešitve za boljše sobivanje v jugovzhodni Sloveniji. Na tridnevnem dogodku so govorili o predlogih za izboljšanje življenjskih razmer, izobraževanja in zdravja ter o pomenu sodelovanja pri reševanju skupnih izzivov. V rubriki romskega jezika pa bomo povezali dan reformacije in noč čarovnic ter spoznali, zakaj je pomembno ohranjati jezik, besede in pripovedno izročilo. Med drugim se bomo naučili tudi, kako v romščini rečemo čarovnici. Obeta se nam oddaja, polna zanimivih zgodb, kulturne dediščine in novih spoznanj, manjkalo ne bo tudi dobre glasbe.

Najprej se bomo odpravili v Mursko Soboto, kjer smo v četrtek obiskali Trejzino senje, tradicionalni jesenski sejem, ki je tudi letos v mestno središče privabil številne prodajalce in obiskovalce. Preverili smo, kaj vse je bilo mogoče najti na sejemskih stojnicah in kakšno je bilo razpoloženje med obiskovalci. V nadaljevanju se odpravljamo še v Novi Sad, kjer so se kolegi s televizije pogovarjali z Romi, ki na tamkajšnji radioteleviziji pripravljajo program za Rome v romščini. Za konec pa še novica o romskih svetnikih, ki imajo pomembno vlogo pri zastopanju interesov romske skupnosti ter izboljševanju sodelovanja med občinami in Romi.

Kaj se dogaja v Kerinovem Grmu pri Krškem? V naselju, kjer naj bi vrtec otrokom zagotavljal varen prostor za učenje in odraščanje, se že leta vrstijo poškodovanje objektov, vandalizem, napetosti in konflikti. Zaposleni pripovedujejo tudi o grožnjah. Po njihovih besedah naj bi te prihajale tudi s strani romskega svetnika. Podobne očitke o pritiskih, grožnjah in odvračanju prebivalcev od sodelovanja v programih izpostavljajo tudi v Centru za socialno delo. Ravnateljica medtem opozarja, da zaradi negotovosti in pritiskov zaposleni odhajajo, vprašanje pa je tudi, kako dolgo bo vrtec sploh še lahko deloval. Občina težave v naselju priznava, za vrtec je zagotovila financiranje še za prihodnji dve leti, župan pa pravi, da tudi sam vedenja romskega svetnika ne ocenjuje kot primernega.

Kako prepoznati in preprečevati nasilje? Kako pomagati ljudem, ki se soočajo z odvisnostmi? In predvsem kako zaščititi otroke in ženske ter zagotoviti, da bodo pri reševanju teh vprašanj slišani tudi glasovi romske skupnosti? O teh vprašanjih so razpravljali na okrogli mizi v Grosupljem, ki jo je pripravil vladni urad za narodnosti. V Kočevju je Svet romske skupnosti Republike Slovenije odprl novo pisarno, s katero želi okrepiti povezovanje z Romi v jugovzhodni Sloveniji, zbirati njihove pobude ter izboljšati pretok informacij in sodelovanje.

V mesečnem glasovanju se na domačem delu za glasove potegujeta zasedba Kontrabant s skladbo Kale Roma Kale in zasedba Koko & Mandovi s skladbo Baro dive. Na tujem delu pa vam na izbiro ponujamo skladbo Bucovina, pod katero se podpisuje Shantel in skladbo Origo, ki jo prispeva Joci Papái.

Kako pomembno je, da so Romi slišani, vključeni in imajo enake možnosti za sodelovanje v družbi? V Novem mestu so na dogodku »Slišani, vključeni, uspešni« predstavili zgodbe, dosežke in dobre prakse romske skupnosti ter iskali odgovore na vprašanje, kako ustvarjati okolje, v katerem lahko posamezniki svoje znanje, darove in potencial tudi uresničijo. Posebna pozornost je bila namenjena zaposlovanju Romov. Med mladimi na Dolenjskem je ena pomembnejših ovir pri vključevanju na trg dela nedokončana osnovna šola, zato so govorili tudi o pomenu izobraževanja, podpore in ustvarjanja priložnosti za mlade. V oddaji predstavljamo tudi romsko umetnico, ki je s svojo zgodbo dosegla mednarodno občinstvo. Romunska igralka in režiserka Alina Șerban je na 83. beneškem filmskem festivalu za svoj režijski celovečerni prvenec Jaz štejem prejela nagrado občinstva Armani Beauty. V jezikovnem kotičku pa se posvečamo romščini. Čeprav o njej pogosto govorimo kot o enem jeziku, je romščina danes zelo raznovrstna in jo sestavljajo številna narečja oziroma jezikovne različice. Zakaj so med njimi razlike in kako jih raziskovalci razvrščajo? Pri nekaterih jezikovnih različicah jasne meje niti ni mogoče določiti. Prav prehodna narečja namreč kažejo, kako se jeziki spreminjajo v prostoru in času.

Romska kultura ni le glasba, ples in običaji, temveč tudi jezik, zgodbe, spomini, znanja, kulinarika, družinske tradicije in številne druge oblike nesnovne kulturne dediščine, ki se pogosto prenašajo predvsem ustno. Kako pomembno je to dediščino dokumentirati in ohraniti? Zakaj v Sloveniji še nimamo celovitejšega arhiva nesnovne kulturne dediščine Romov in katere so pri tem glavne ovire? Kakšna je vloga muzejev, raziskovalcev in romske skupnosti ter zakaj bi morali biti Romi sami aktivno vključeni v ohranjanje svoje dediščine? O teh vprašanjih se v tokratni oddaji Naše poti pogovarjamo z dr. Tino Palaić, vodjo oddelka kustodiatov in kustosinjo za zbirke slovenskih izseljencev, zamejcev, pripadnikov narodnih manjšin in drugih etnij v Sloveniji.

Odpravili smo se na Puščo, kjer je potekala tradicionalna, že deveta golažijada. V kuhanju se je pomerilo 16 ekip, komisija pa je imela zahtevno nalogo. Med številnimi različicami priljubljene jedi izbrati najboljši golaž. Čeprav gre za mednarodno tekmovanje, so se v pripravi golaža pomerile le domače ekipe. Predstavili bomo še evropski projekt Roma Soul Food, ki skozi pogovore z Romi raziskuje spomine na kulinariko, jedi in prehranske navade iz otroštva. Slovenski partner projekta, EPEKA iz Maribora, je zbral osebne zgodbe, povezane s hrano, družino, tradicijo in kulturno dediščino, nekaj zgodb bomo slišali tudi v Naših poteh.

V tokratnih Naših poteh o začetku novega šolskega leta v večnamenskem romskem centru v Beltincih, kjer otrokom pomagajo pri učenju, razvijanju učnih navad ter jih vključujejo v različne prostočasne in druge dejavnosti. Preverili bomo, s kakšnimi izzivi se srečujejo otroci in njihovi starši ter kako jim pri tem pomaga center. Govorili bomo tudi o pozivu Sveta romske skupnosti vladi k spremembi pristopa pri reševanju vprašanj, povezanih s položajem Romov. V ospredju je načelo »nič o Romih brez Romov« in zahteva po večji vključenosti romske skupnosti pri oblikovanju in izvajanju ukrepov.

V glasbenem izboru poletnih mesecev se na domačem delu za glasove potegujeta zasedbi Halgato band s skladbo Čour man in Rom Ton s skladbo Čhoure čavoure. Na tujem delu pa vam na izbiro ponujamo skladbo Čučomuro zasedbe Bengas ter skladbo Abran paso que arrancamos zasedbe Rumbakana.

V tokratni oddaji Naše poti bomo pogledali v delovanje Vladnega urada za narodnosti in preverili, kaj se na področju izboljševanja položaja romske skupnosti v Sloveniji dogaja v praksi. Z vršilcem dolžnosti direktorja urada Gregorjem Peričem smo govorili o učinkih državnih ukrepov, porabi in spremljanju več deset milijonov evrov, namenjenih programom za romsko skupnost, ter o tem, kako se odločitve in strategije države uresničujejo na terenu. Dotaknili smo se tudi sprememb zakona o romski skupnosti, zanimanja institucij za usposabljanja o diskriminaciji in vprašanja, katera področja so danes za državo največji izziv. Kaj se je v zadnjih dveh letih dejansko izboljšalo in kaj bi bilo treba narediti drugače?