Nina Skrbinšek v lutki ne prepoznava iluzije življenja, temveč njegovo gosto jedro. Igralka in režiserka zaupa v etiko prisotnosti, kjer tišina ni praznina, temveč polje napetosti. Njena umetnost nam sporoča ključno resnico: da gledati pomeni biti v odnosu. In da lutka, četudi ne diha, z izrezano odločnostjo izreka, kaj pomeni biti živ.