S. Romana Kocjančič, frančiškanka Marijina misijonarka, je pripravila osrednji misijonski nagovor šestega dne, z naslovom »Večno življenje«. Razmišljala je: »Gospod mi je - kot vsakemu od nas, podaril večno življenje. Velik dar mi je dal tudi, da sledim, kako biti ljubljena od Boga in ljubiti Boga ter vsakogar, svetemu Frančišku Asiškemu, zgledu najprepoznavnejše osebnosti krščanske zgodovine. Vse kar je Frančišek okušal na zemlji tudi meni ni primerljivo z objemom Kristusa. Zato je Frančišek živel spreobrnjenje v duhu uboštva vse življenje in to pot vidim tudi zase, rojevanje za nebo: živeti evangelij našega Gospoda Jezusa Kristusa. Frančišek se je poistovetil s Kristusovo ljubeznijo, s katero je umrl za naše odrešenje na križu. Zato je bila smrt zanj sestra, saj mu je odprla vrata v večnost z Bogom. Smrt je bila zanj Velika noč in naj bo tudi moja in naša!« Govorila je o zapisanih pričevanjih in spominih na poslednje trenutke svetega Frančiška na zemlji.