Med kooperativnim nažiganjem Unrailed smo se napalili na vlake in pogruntali, da ponujajo odlično iztočnico za našo tokratno debato. Na tapeti bo vse od Transport Tycoona do zamud Slovenskih železnic.

V oddaji omenjene igre ...

... in ostale reči:

Ta mesec smo stopili v korak s časom in skupaj s 25 milijoni navdušencev igrali aktualen fenomen po imenu Palworld.

Iz naftalina smo potegnili leta 1989 izdani Prince of Persia, ki smo ga v računalniških učilnicah slovenskih osnovnih šol pogosto nažigali tja do srede devetdesetih. Po številnih rebootih v preteklih desetletjih zaenkrat ne izgleda, da bo Ubisoft kmalu pojenjal v svoji molzni vnemi – ravno prejšnji mesec smo dočakali svežo inačico s podnaslovom The Lost Crown. Si zasluži plemenito ime?

Povezave do v oddaji omenjenih vsebin:

Med prazniki smo preigravali takoimenovane cozy igre in se spraševali, kako hitro bodo postale dolgočasne.

Med drugim smo omenjali:

Tokrat premlevamo bullet time oz. izredno upočasnitev časa ter uporabo le-tega kot igralne mehanike.

Stara starša:

Preigrani naslovi:

Z rahlo zamudo obeležujemo spooktober, ta mesec smo namreč prežvečili velik kup majhnih iger, ki jih je moč najti v antoloških zbirkah pod skupnim imenom Dread X Collection.

Pobliže smo si ogledali Dread X Collection 5 in Dread X Collection: The Hunt ter za posladek še Squirrel Stapler iz starejšega paketa.

Glorantha je fantazijski svet, ki ga je prvotno za potrebe namiznih iger in romanov naumil Greg Stafford. Leta 1999 je kot prva videoigra, umeščena v omenjeno vesolje, izšel King of Dragon Pass, nakar sta sledila še Six Ages: Ride Like the Wind leta 2018 ter letošnji Six Ages 2: Lights Going Out.

Rasto je ostale tri člane ekipe uspel prepričati, da so igre z razlogom kultne, če so se po igranju strinjali s to trditvijo, pa lahko izveste samo s poslušanjem celotne epizode. Med drugim smo malo pljuckali po Tolkienu, pitchali vizualno novelo na temo Mighty Ducks ter opravili amatersko religiološko analizo romanja v Jeruzalem.

Recenzija King of Dragon Pass - Pritiskavec, 19. 6. 2019

Kolegica iz kulturne redakcije je nedavno namenila kritičen pogled Viewfinderju, zato smo se odločili, da zajahamo širši trend in spregovorimo o igrah, ki se poigravajo s perspektivo ter jo uporabljajo ne samo v grafiki, ampak tudi kot igralno mehaniko.

Uničili smo še zadnje zametke normalnih bioritmov, ki so jih naša bradata, nadpovprečno inteligentna telesa premogla, in v imenu znanosti popili skodelico destiliranih endorfinov.

Ta mesec je bil namreč na jedilniku izredno zasvojljivi Vampire Survivors, za prilogo pa širok nabor sorodnih rougelike shmupov: Brotato, Project Lazarus, 20 Minutes Till Dawn, Soulstone Survivors, Boneraiser Minions, Nordic Ashes, Spirit Hunters: Infinite Horde in še kaj.

Ne bomo se tepli – to bodo namesto nas počeli animirani stvori, ki smo jih zasužnjili v ta namen. Cassette Beasts nas pelje v zlato dobo Pokemonov, le da bomo našo žvad lovili v dobre stare avdio-kasete. Inkulinati so prav tako potezna strategija z rogue elementi, ki za bojno polje uporablja slikanice iz srednjeveških rokopisov.

Nastopa poletno okrnjena ekipa, ki tokrat zastavlja nagradno vprašanje: ali nas moti, da je večina t.i. "loading screenov" v igrah povsem lažnih in umetnih?