V tednu, ki se je začel s prvim nacionalnim dnevom znanosti, je Prvi program obiskal Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Inštitut, ki praznuje 100 letnico delovanja, je ena najstarejših tovrstnih ustanov v Evropi in eden prvih javnih raziskovalnih zavodov v samostojni Sloveniji. Vse od svojih začetkov se ukvarja s preučevanjem etničnih manjšin in medetničnih odnosov, za kar je ob pomembnem jubileju dobil visoko državno odlikovanje - zlati red za zasluge. V Notarjevo vilo v središču Ljubljane, kjer od leta 1987 domuje Inštitut, sta se odpravila Jernej Boc in Mateja Železnikar.

V tednu, ki se je začel s prvim nacionalnim dnevom znanosti, se je Prvi program odpravil na Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Inštitut, ki praznuje 100 letnico delovanja, je ena najstarejših tovrstnih ustanov v Evropi in eden prvih javnih raziskovalnih zavodov v samostojni Sloveniji. Vse od svojih začetkov se ukvarja s preučevanjem etničnih manjšin in medetničnih odnosov, za kar je ob pomembnem jubileju dobil visoko državno odlikovanje - zlati red za zasluge. V Notarjevo vilo v središču Ljubljane, kjer od leta 1987 domuje Inštitut, sta odšla Jernej Boc in Mateja Železnikar

V času, ko stres, osamljenost in izgorelost postajajo naši vsakdanji spremljevalci, se medicina obrača k nepričakovanim zaveznikom.

V Montrealu v Kanadi lahko zdravniki svojim pacientom predpišejo obisk muzeja – kot dopolnilo zdravljenju. “Recept za galerijo” tam ni simbol, ampak uradna zdravstvena praksa, ki temelji na prepričanju, da umetnost zdravi, sprošča, navdihuje in pomaga človeku ponovno najti ravnovesje.

Tudi v Narodni galeriji v Ljubljani se umetnost vse bolj povezuje z dobrim počutjem. V Sobi za čuječnost obiskovalci zrejo v eno samo umetnino – v tišini in z zbranostjo, ki pomirja.Galerija je hkrati tudi Demenci prijazna točka, prostor spoštovanja, empatije in skupnosti.

O tem, kako lahko umetnost zdravi, v oddaji Prvi na obisku s kustosinjama pedagoginjama Natašo Braunsberger in Tjašo Debeljak Duranović iz Narodne galerije v Ljubljani.

SI-CERT - Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost, organizacija s področja kibernetske varnosti v Sloveniji, zaznamuje 30 let delovanja. V tem času je na tem področju nastal neverjeten razvoj, pa tudi spremembe. Digitalizacija je v zadnjih desetletjih prežela življenja številnih. Posledica tega so tudi kibernetski incidenti, ki spreminjajo ali uničujejo življenja marsikaterega uporabnika digitalnega sveta. O tem pripoveduje razstava Hekerji – kibernetska nevarnost, ki prikazuje zakulisje hekerske kulture od prvih spletnih incidentov do sodobnih kibernetskih groženj. Ogledal si jo je tudi Prvi, ki se je v Računalniški muzej odpravil na obisk.

Prvi na obisku vas tokrat popelje v srce Mestnega gozda Celje, kjer visoko med krošnjami stoji prava arhitekturna posebnost – največja slovenska drevesna hiša, ki kot lesena opazovalnica med drevesnimi krošnjami uresničuje otroške sanje. Odprta je za obiske posameznikov in skupin, vanjo pa največkrat zaidejo družine, šolske skupine ali turisti, ki si zaželijo unikatne izkušnje v naravi. Doživetje dopolnjujejo tudi dogodki, ki se pogosto odvijajo v hišici in njeni okolici – delavnice, koncerti, pesniški večeri ... Danes je v Drevesni hiši Celje tudi radijski studio, v njem pa Andreja Čokl in Vladimir Jovanović s sogovorniki.

V teh dneh majhna vas Šmihel na avstrijskem Koroškem zaživi kot prava lutkovna prestolnica. Mednarodni festival Cikl Cakl že četrt stoletja prinaša barvite zgodbe, smeh otrok in ustvarjalno energijo, ki napolni farno dvorano in ki napolni ulice kraja. V oddaji Prvi na obisku bomo raziskali, kako lutke in lutkarji ohranjajo slovensko identiteto v Šmihelu, kako mladi umetniki stopajo po poteh svojih predhodnikov ter zakaj so predstave pogosto tudi ogledalo družbe, prostor za učenje, smeh in razmislek.

Pridružite se nam na festivalskem odru, kjer se prepletata zgodovina in ustvarjalnost, in spoznajte ljudi, ki že desetletja skrbijo, da lutke v Šmihelu govorijo slovensko.

Na Kope nad Slovenj Gradcem se bomo odpravili med radijske novinarje z različnih koncev Slovenije, ki raziskujejo vlogo radia v sodobnem svetu medijev vseh vrst, predvsem pa, kako povedati radijsko zgodbo. Skupaj z Američanom Robom Rosenthalom, avtorjem podkasta Sound School, tam uri pripovedovalske veščine četrta generacija radijskih novinarjev. Zgodbe z delavnice bodo predstavili na Avdiofestivalu v ljubljanski Cukrarni, mi pa se bomo pomešali mednje in raziskali čare radia.

Program Avdiofestivala in brezplačne vstopnice na https://www.avdiofestival.si/.

Adria Mobil je ena najprepoznavnejših slovenskih blagovnih znamk. Leto 2025 je za Adrio Mobil jubilejno v številnih pogledih: mineva 60 let od izdelave prve počitniške prikolice, 20 let od izgradnje nove tovarne, razvoja ikonične prikolice Action in prvega integriranega avtodoma Vision. V podjetju so letos dosegli še dva pomembna mejnika: 55-tisoči van in 100-tisoči avtodom pod blagovno znamko Adria.

Kako nastajajo vozila za brezmejna potovanja? Kako se Adria Mobil kosa s konkurenco, kateri so njeni najpomembnejši trgi, kako zahtevni so danes kupci avtodomov, prikolic in vanov, kakšni so sodobni trendi oblikovanja vozil za prosti čas in kako podjetje gleda v prihodnost?

Vse to izveste v oddaji Prvi na obisku, v kateri boste spoznali utrip podjetja Adria Mobil, v katerem se inovacije, kakovost in strast do potovanj že desetletja prepletajo s tradicijo in sodobno tehnologijo.

Biosferno območje Mura zajema slabih 29.000 hektarjev ozemlja v 16 obmurskih občinah in je bilo kot četrto biosferno območje v Sloveniji razglašeno leta 2018. Je tudi prvo biosferno območje na svetu, ki se razteza čez kar pet držav. To je življenjski prostor številnih redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, posebej izstopajo največji sklenjeni nižinski poplavni gozdovi v Sloveniji, raziskovalci pa so ob Muri opazili tudi veliko različnih vrst ptic, dvoživk, hroščev, kačjih pastirjev in plazilcev. O podrobnostih pa Andreja Čokl s sogovorniki v Veliki Polani.

Pony – kolo, ki je zapisano v spominih generacij Slovencev, danes znova zavija po cestah, a z novo energijo in sodobnim značajem. Zložljivi Pony, ki je pred desetletji krasil številna dvorišča, ni ostal le v otroških spominih – v Šoštanju so mu vdihnili novo srce, ki diha z mestnimi ulicami 21. stoletja. V oddaji Prvi na obisku bomo raziskali, kako to legendarno kolo oživlja podjetje Turna, ki je Ponyju vrnilo uporabnost, kakovost in sodoben dizajn, hkrati pa ohranilo obliko, ki je generacije Slovencev povezovala z brezskrbnimi trenutki. Slišali boste, kako so se spopadli s tehničnimi izzivi, izboljšali zlaganje, vpeljali prestave in aluminijaste okvirje ter hkrati ohranili duh, zaradi katerega je Pony postal ikona.