Reševalna postaja

Reševalna postaja

By RTVSLO – Val 202
Download on the App Store

Reševalna postaja episodes

  • Opornico v dober milimeter široki žili razširijo z nekajkrat večjim tlakom, kot je v avtomobilski pnevmatiki
    Kaj se dogaja v srcu in okoli njega, ko človek doživi infarkt, in kaj vse je mogoče storiti, da ga tudi preživi?

    Kot se pošali interventni kardiolog doc. dr. Luka Lipar, specialist kardiologije in vaskularne medicine, takrat nastopi čas za strokovnjake iz Koronarne enote UKC Ljubljana in za njihova "vodovodarska ali elektičarska" dela. Čeprav je poimenovana šaljivo, je vrhunska pomoč v t. i. kateterskem laboratoriju pogosto odločilna, da nekdo infarkt tudi preživi, in primerjalne študije rezultatov zdravljenj bolnikov z infarktom kažejo, da so ti v UKC Ljubljana primerljivi z rezultati švicarskih bolnišnic in presegajo rezultate zdravljenj v vseh nemških bolnišnicah. Kaj vse počnejo in kaj lahko storimo sami, da zmanjšamo verjetnost srčnega infarkta?
    Statistično verjetnost je mogoče preveriti tudi s točkovnikom Evropskega združenja za kardiologijo. 

    Poglavja:
    00:00:42 Katera so v interventni kardiologiji »vodovodarska« in katera »električarska« opravila?
    00:19:42 Kako »vodovodarji« odmašijo žilo
    00:27:09 Zakaj se smrtno nevarni zapleti zgodijo prav med postopkom odpiranja žil
    00:45:13 Je z diagnostičnimi preiskavami infarkt mogoče napovedati
    00:51:54 Kronični in akutni stres: oba lahko ubijata
    00:02:30 Ali je infarkt vselej posledica strdka in kako ta nastane?
    00:14:17 Na katere manj tipične znake infarkta bi morale biti pozorne ženske?
    00:58:58 Nekaj osebnih vprašanj
    1 hr 7 min
  • Več kot 200 enot krvi za Siniševo preživetje, ki je medicinski čudež
    Prvi hip se je zdelo, da je takrat komaj polnoletni Siniša, ki je bratu in očetu pomagal pri delu na strehi, ob padcu z osmih metrov imel neverjetno srečo. Bil je pri zavesti, lahko se je pogovarjal, le na desni strani prsnega koša je imel manjšo podplutbo. »Nič posebnega ni bilo videti. Če bi bil neizkušen, bi mu le svetoval, naj ga brat pelje k zdravniku … ker pa smo vedeli, da je bil padec silovit in ker mi je občutek govoril, da ni vse v redu, smo uporabili helikopter. Še danes me spreleti srh, ko pomislim na to nesrečo,« je iskren izkušeni reševalec Primož Velikonja. Njegova slutnja se je uresničila, ob prihodu v ljubljanski univerzitetni klinični center se je začel negotov boj za Siniševo življenje, ki je trajal dober mesec in v katerem so ga reševali z več kot 200 enotami podarjene krvi. S tako rekordno visoko količino se je Sinišev primer vpisal tudi v zgodovino krvodajalstva, brez katerega tako uspešnih zgodb ne bi moglo biti. Kljub napredku znanosti smo namreč še zelo daleč od odkritja tekočine, ki bi lahko nadomestila človeško kri.
    1 hr 1 min
  • Elektrodi v možganih in podkožni stimulator v hipu odpravili leta neobvladljivih in bolečih tikov
    Življenje mladega multiinstrumentalista Saša Nunarja sta zelo zaznamovala Tourettov sindrom, ki povzroča moteče telesne in glasovne tike, in distoníja, ki je pri njem povzročila tako hudo zakrčenje mišic, da ni mogel več govoriti. Po več kot dveh letih, preživetih v samoosamitvi doma v hudih bolečinah, neobvladljivih zgibkih in glasovnih tikih, so mu v možgane vgradili posebno napravo in z njo skoraj v hipu pozdravili obe bolezni. Kakšno je bilo življenje prej in kako ga je spremenil poseg, imenovan globoka možganska stimulacija?
    Poglavja:
    00:06:00 Od nedolžnega poskakovanja po eni nogi do glasnih in bolečih tikov
    00:12:08 Boleči telesni zgibki lahko celo onemogočajo vožnjo avtomobila
    00:16:48 Mami, pelji me na evtanazijo, ne morem več
    00:22:18 In potem še distonija, ko zaradi bolečih krčev govor ni bil več mogoč
    00:26:37 Dve leti življenja v samoosamitvi iz obupa
    00:30:12 Odločitev za operacijo in nepopisno olajšanje
    00:36:44 Kot kiborg z zunanjimi baterijami
    50 min
  • Karcinom lahko razje tkiva tako, da vidimo razgaljene možgane
    Kdaj kožno znamenje ni le obarvan izrastek, ampak morda znak za najbolj smrtonosno obliko kožnega raka, melanom? Kakšna je abeceda, ki nam pomaga prepoznati nevarne tvorbe in zakaj jih moramo iskati tudi pod nohti, v lasišču in celo v ustih? Katere vrste karcinoma, če jih ne zdravimo, lahko razžrejo tkiva do te mere, da je pri bolniku mogoče videti celo možgane? O Bobu Marleyju, nanodelcih, ki iz tatujev odplavajo v možgane, bezgavkah kot pomembnem lovilcu rakastih celic ter tudi o zelo pretresljivih osebnih trenutkih in spoznanjih je dermatovenerologinja dr. Vesna Tlaker, vodja medicinskega centra Dermatologija.si, govorila s strokovnim sovoditeljem, reševalcem in inštruktorjem Primožem Velikonjo in Jano Vidic.
    Poglavja:
    00:01:05 Kako lahko človeku sredi obraza raste rana ali lisa in ne gre k zdravniku?
    00:09:20 Več kožnih znamenj, večja verjetnost za melanom?
    00:11:27 Preprosta ABeCeDa, ki rešuje življenja
    00:19:09 Kako melanom metastazira
    00:24:34 Zanimiva vloga bezgavk pri obrambi
    00:31:37 O ozdravljivosti razsejanega melanoma in kaj ima s tem Bob Marley?
    00:38:11 Smiselnost fotografiranja znamenj in velika uporabnost dermatoskopa
    00:51:09 Bazalnocelični karcinom lahko razje tkiva tako, da vidimo razgaljene možgane
    00:54:02 O marketinških prevarah pri zaščitnih majicah, predsodkih o škodljivosti krem za sončenje in nanodelcih v tatujih
    01:01:07 O strokovnih spoznanjih in osebni tragediji, ki je spremila vse
    1 hr 13 min
  • Asfalt pri padcu kot radirka briše dele kože in telesa nezaščitenega motorista
    Kako poteka reševanje najhuje poškodovanih motoristov in motoristk pri nas? Kaj je pomembno že v trenutkih na asfaltu, kako zahteven je boj za življenje v intenzivni enoti bolnišnice in kaj čaka poškodovance med rehabilitacijo? Kaj ob tem doživljajo profesionalci, zakaj je naš zdravstveni sistem pri tem vrhunski in v marsičem boljši in radodarnejši celo od švicarskega? Kako odločilen dejavnik pri teži poškodbe je dobra zaščitna oprema in na kaj bi moral pomisliti vsakdo, preden se odpravi na vožnjo? Svoje izkušnje v epizodi, posneti v Centru varne vožnje AMZS na Vranskem, z nami delijo:
    •Marin Kernc, dolgoletni izkušeni motorist reševalec, Reševana postaja UKC LJ,
    •Sergej Godec, dr. med., spec. anesteziologije in intenzivne medicine, Klinični oddelek za anestezijo in intenzivno medicino UKC LJ,
    •Marko Sremec, dr. med., spec. medicine dela, prometa in športa, edini slovenski zdravnik s FIM-licenco in član strokovnega sveta AMZS za šport,
    •Primož Velikonja, strokovni sovoditelj podkasta, izkušen reševalec, tudi na motorju, inštruktor in vodja Satelitskega urgentnega centra v Kočevju.

    00:02:10 O motorističnih nesrečah, ki jih ne bodo pozabili

    Poglavja:
    00:02:10 O motorističnih nesrečah, ki jih ne bodo pozabili
    00:12:01 Kako poškodovanca premikati in mu varno sneti čelado
    00:22:50 O lastnikih novega motorja v krizi srednjih let in posebnostih zdravljenja v enoti intenzivne terapije
    00:33:36 Poškodba glave: kdaj zares vemo, kakšne bodo posledice?
    00:41:07 Kako se razlikujejo poškodbe s cest od poškodb na tekmovališčih
    00:46:28 Velika vloga motivacije in pomoči bližnjih pri uspešnosti rehabilitacije
    00:57:09 Primerjava zdravljenja v Sloveniji in tujini – sploh se ne zavedamo, kaj imamo
    01:03:17 Kako odločilna je uporaba (dobre) zaščitne opreme v praksi
    01:13:05 O nezaščitenih rokah, natikačih ter japonkah in napačnih čeladah na napačnih vrstah motorjev
    01:25:17 Na kaj naj pomisli vsak, preden gre na motor?
    1 hr 32 min
  • So zapoznele borelioze (močno) spregledana težava ali tržna niša za zaslužek?
    Vsako leto strokovnjaki odkrijejo kakšno novo podvrsto borelioze in tudi od te je odvisno, kakšne težave bo morda povzročila taka okužba. Tipičen prvi znak je rdeči krog na koži in je v začetku najpreprosteje ozdravljiva. Če pa je takrat ne zdravimo, se lahko širi na živčevje, sklepe, srce ali na kateri drug del telesa, diagnostika in zdravljenje pa lahko postaneta veliko bolj zapletena. Kakšne posledice vse lahko povzročajo bolezni klopov, kako skrito in dolgo lahko potekajo, kako dobro diagnostiko imamo pri nas, ali zdravniki pri težavah, kot so glavoboli, mravljinčenja, utrujenost in fibromialgija, dovoljkrat pomislijo, da gre morda le za zapoznelo boreliozo? Tudi o drugih boleznih, ki jih prenašajo klopi, v RešeValni postaji govorimo z izredno profesorico doktorico Dašo Stupica, specialistko infektologije z Infekcijske klinike v Ljubljani.
    Poglavja:
    00:11:34 Kako zanesljiv znak je rdečina na koži in kdaj pride do razsejane oblike borelioze
    00:17:10 Subjektivni simptomi in pasti dolgotrajnih terapij
    00:17:10 Posledice zapoznelih borelioz – so pri nas res spregledane ali ali gre pri zdravljenjih v tujini le za komercialno tržno nišo?
    00:31:24 Lastna boleča izkušnja z nevroboreliozo
    00:41:02 Klopni meningoencefalitis: tudi pri mladih so možne nepopravljive posledice ali smrt
    00:57:50 Kaj jo v profesionalnem življenju še zmeraj gane do solz?
    1 hr 6 min
  • Anafilaktični šok: lahko je usodna zgolj četrtina arašida
    Cvetoča pomlad je za alergične na pelod in na pike insektov zelo naporen, za nekatere pa tudi nevaren čas. Anafilaktični šok, najbolj intenziven odziv telesa na neko snov, je namreč lahko usoden, reakcija lahko človeka onesposobi v nekaj minutah brez kakršnih koli tipičnih znakov alergij. Kako jo torej prepoznamo in kako ukrepamo, kaj je epipen in zakaj je tako odločilen, zakaj je alergikov vse več in kako smo z napačnimi prehranskimi smernicami za dojenčke kot kaže celo ustvarjali male alergike pojasnjuje specialistka pnevmologije, alergologije in klinične imunologije Nika Lalek iz Univerzitetne klinike Golnik.
    1 hr 6 min
  • Bolnik včasih sploh ne ve, da ima v glavi deset centimetrov velik tumor
    »Še vedno je fantastičen občutek videti delujoče možgane med operacijo,« tudi po nekaj tisoč opravljenih operacijah priznava specialist nevrokirurg, predstojnik oddelka za nevrokirurgijo UKC Maribor doc. dr. Janez Ravnik. »Je pa tudi odgovornost, ko veš, da ima vsak delček možganov svojo funkcijo in da lahko narediš tudi veliko škode.« Kaj za bolnika pomeni le milimetrski zdrs skalpela med operacijo možganov, kako potekajo operacije na možganih, če so ti hudo poškodovani ali prerasli s tumorji? Kako jim pri tem pomaga monitoriranje in kako poteka operacija pacientov, ki so med operiranjem možganov v budnem stanju? Zakaj je smrtnost pri razpokih anevrizem še vedno izjemno visoka, kako kot kirurg in oče treh otrok doživlja zahtevne operacije življenjsko ogroženih otrok, kako mu pri tem pomaga diploma iz psihologije in kakšna spoznanja mu je kljub številnim soočenjem s smrtjo prinesla izkušnja borbe za svoje lastno življenje?
    Poglavja:
    00:10:15 Tri vrste možganskih krvavitev in njihove (usodne) posledice
    00:21:40 Zmote o plastičnosti otroških možganov
    00:23:45 Še tako nedolžen udarec v glavo je lahko usoden
    00:26:28 Nevarnosti preventivne antikoagulantne terapije, tudi aspirina
    00:28:50 Kako vemo, da nam v glavi raste tumor
    00:38:05 Monitoriranje med operacijo in kraniotomija v budnem stanju
    00:50:55 Razpok anevrizme: visoka smrtnost in nesmiselnost presejalnega programa
    00:58:41 Največji občutek nemoči in posebnosti operiranja otrok
    01:04:42 Soočenje z lastno smrtnostjo: izkušnja, ki je spremenila pogled na bolnike
    1 hr 16 min
  • Ko je rešilec mamo pripeljal domov, ji domači niso odprli vrat
    »Vsak dan, tudi danes, bomo najverjetneje operirali tri zlomljene kolke, vsako leto samo na našem oddelku več kot tisoč. In tu ne gre le za tisoč bolnikov, življenje se popolnoma spremeni tudi njihovim družinam. Približno tretjina bo umrla v prvem letu po takem zlomu, približno polovica ne bo mogla več živeti brez pomoči drugih,« opozarja kirurg Aleš Fischinger, specialist travmatologije s Kliničnega oddelka za travmatologijo Kirurške klinike UKC Ljubljana, kjer letno operirajo vsaj tisoč bolnikov s tovrstnim zlomom. In številka bo le še rastla. Na epidemijo starejših, ki po takem padcu pogosto ne morejo več živeti sami, nismo pripravljeni ne v zdravstvu ne v drugih vrstah oskrbe, prav tako je zahtevno za bolnika skrbeti doma. In zgodi se tudi, da svojci tega ne le ne zmorejo, pač pa tudi ne želijo. Zakaj je okrevanje po zlomu kolka za starejše tako zahtevno, kaj je najodločilneje, kako je take padce mogoče preprečiti, pa tudi o vplivu, ki ga ima na okrevanje pomanjkanje kadra, in o nasilju, ki vse večkrat izbruhne, a zdravstveni delavci s tem problemom ostanejo sami.
    Poglavja:
    00:07:04 Zakaj je zlom kolka za starejše telo veliko usodnejši kot za mlado?
    00:13:39 Pomen mišične mase in vpliv zdravil za hujšanje na njeno zmanjšanje
    00:22:44 Med preventivo tudi posebne zaščitne hlače za kolke, odstranitev preprog, lučke s senzorjem …
    00:29:24 Delirij, manj znan, a težek zaplet po operaciji
    00:40:04 Pomanjkanje medicinskih sester in nepripravljen zdravstveni sistem sta smrtonosna napaka
    00:46:32 Porast nasilja v zdravstvu, osebne izkušnje Primoža Velikonje in zakaj napad na reševalca ni kaznovan kot je napad na policista?
    00:58:09 O nepozabnih primerih, 107 let stari uspešno operirani pacientki in lekciji o ponižnosti
    1 hr 7 min
  • Podhladitve: dveletnik brez posledic preživel telesno temperaturo pod 12 stopinj, zdravnica 40 minut srčnega zastoja pod ledom
    Podhladitev je zlahka tudi usodno stanje, a vsaj pri nas jo zdravniki pogosteje zdravijo v toplejših mesecih kot v času mrzle zime, pogosteje pri veseljaški mladini kot pri obiskovalcih gora, pri novorojenčku pa tudi pri sobni temperaturi lahko nastopi že v četrt ure.

    V literaturi so opisani primeri ekstremnega preživetja kot je dveletni malček, ki je preživel padec telesne temperature na manj kot 12 stopinj Celzija, ali zdravnica, ki je bila pod ledom brez kisika več kot 40 minut, oba sta podhladitev preživela brez posledic. Kako je to mogoče, kako človeško telo "izklaplja" organe ob padanju telesne temperature, zakaj ženske pogosteje preživijo ekstremne podhladitve, zakaj alkohol ne pomaga pri ogrevanju in zakaj je zelo pomembno, kako podhlajenega človeka premikamo?

    Gost RešeValne postaje je Peter Najdenov, pediater, vodja pediatrije v Jeseniški bolnišnici, gorski reševalec, tudi jamar, član ekipe Helikopterske nujne medicinske pomoči in mednarodno uveljavljeni predavatelj.

    Poglavja:
    00:03:58 Kaj se dogaja v telesu med podhladitvijo?
    00:13:09 Kako hitro gre lahko kaj narobe?
    00:15:49 Kaj padec vsake stopinje pomeni za telo?
    00:18:15 Zakaj imajo ženske višje preživetje pri ekstremnih podhladitvah?
    00:30:49 Novorojenček se lahko resno podhladi že med fotografiranjem
    00:40:27 Nekaj primerov ekstremnega preživetja
    00:44:08 Načrtne podhladitve s plavanjem v ledeni vodi
    00:49:50 Primer, ki ga bo do konca življenja nosil s seboj
    58 min

About Reševalna postaja

From the publisher's feed

Ko se združita reševalna in radijska, zaživi RešeVALna postaja, podkast, ki ga soustvarjata novinarka Jana Vidic in eden najbolj prepoznavnih in izkušenih reševalcev pri nas, Primož Velikonja.…