Čeprav s svojo pojavo ni tipičen predstavnik svojih vrst, je Robert Friškovec človek, ki daje prostor za globlje pogovore in čustva.

Robertova zgodba je izjemna, ker prikazuje, kako se lahko življenje nepričakovano obrne in nas vodi na poti, ki si je nismo nikoli predstavljali. Sprva želel postati kirurg, a se je zaradi različnih življenjskih okoliščin in notranjih iskanj odločil za duhovniški poklic. Njegova pot ni bila klasična, saj je v cerkev vstopil iz uporniškega vzgiba in radovednosti. Preko opazovanja ljudi in njihove vere je začel odkrivati globlji smisel in povezanost z Bogom. Spraševali so ga tudi, če je od UDBE (takratne tajne policije). Vedno si je želel pet fajn stvari: »Fajn ženo, fajn otroke, fajn službo, fajn hišo in fajn avto,« nam je razkril, ampak nekdo zgoraj je imel zanj večje načrte. Opisal nam je svojo prvo pot v zapor, ko se je javil kot prostovoljec: »Jaz sem se tresel. Tresel sem se zaradi tega, ker sem imel filmsko podobo o zaporu,« je povedal.