Hutijevci raketirajo ladje in globalne transportne poti se povsem spremenijo. Izbruhne vojna v Ukrajni in povzroči preobrat v dobavi plina. Kitajci kupijo grška pristanišča in v trenutku se začne odpirati nova pot do osrednje Evrope. Pot, na kateri nas kar naenkrat ni več. Vse to kaže, kako malo je potrebno, da se vse tisto, česar smo vajeni, spremeni. A blago bo vedno našlo pot do uporabnika. Le vprašanje je, kakšna bo pot, kdo jo bo opravil in koliko bo to na koncu stalo. Zato je logistika izjemno zapleteno vozlišče podatkov, politike, ponudbe, povpraševanja, blaga...in vsaka spremenljivka lahko na glavo obrne marsikaj.

Kako bi ocenili stanje nemškega gopodarstva? Če pogledamo samo številke, je slabo. Četrto največje gospodarstvo na svetu je močno upešalo. Avtomobilska industrija napoveduje spremembe, zmanjševanje plač in zaposlenih, kar povzroča ogromne skrbi. Gospodarska rast je praktično nična, delavcev je premalo, energenti predragi, da bi lahko bilo gospodarstvo bolj konkurenčno v bitki z ZDA in Kitajsko.

Spletni trgovci komaj čakajo črni petek. Akcije so že tu, mnogo pred tem 'usodnim' dnem za trgovce, ki pove, kakšno je bilo in bo poslovno leto in kakšna je kupna moč ljudi. Na drugi strani pa naš nekdanji steber trgovine, Mercator, samo na kratko sporoča: »Zapiramo še zadnje poslovalnice M tehnike. Odstopamo od nakupa Tuša.«

Naš gospodarski minister Matjaž Han je bil na Kitajskem, predsednica države Nataša Pirc Musar pa je v Slovenijo povabila kitajskega predsednika Ši Džinpinga. Pa smo imeli takoj spor med kabinetom predsednika vlade in predsednico države: zakaj "silimo" v neke odnose s Kitajsko?V ZDA bomo Slovenci imeli v Beli hiši prvo damo. A njen mož, novi stari predsednik ZDA Donald Trump, napoveduje nove carine predvsem na uvoz izdelkov s Kitajske, a tudi Evropa ni imuna na njegove napovedi pod geslom "America first". Lahko se vprašamo, kaj to pomeni za našo gospodarsko prihodnost in konkurenčnost.Nemčijo na drugi strani čakajo predčasne volitve. Stara dama ima vse več težav. Gospodarskih, političnih, družbenih. Če Nemčija kihne, pri nas zbolimo, je nekoč veljalo za gospodarstvo. Je še tako? In kako močan bo ta prehlad?A dva milijona in nekaj čez, kolikor nas je, ni slabost. Je ravno toliko, da smo se še vedno prilagodili, iskali rešitve in zmagovali. In tudi tokrat bo tako, če le ne bomo iskali poti, ki jih ne smemo odpirati.O vsem tem z izrednim profesorjem dr. Rokom Sprukom in Andrejem Ržišnikom, univ.dipl.inž., ustanoviteljem in lastnikom podjetja Ržišnik Perc.

Da časa za ločevanje po polih ni več. Da si vendarle želimo Slovenijo, kjer velja, kaj znaš in kako dober si v tem, ne čigav si. Z Janšo? Golobom? S kom? O tem bodo odločali volilke in volilci, o tem ju bodo spraševali še vsi in še mnogokrat. Pa smo ju vprašali, kako "neideološko" reševati zdravstvo, če pa do sedaj tega še nismo videli. Kako vrniti zaupanje v politiko in s tem v sisteme, ki so nujni, da v naši državi sploh lahko živimo? Kaj pa največja investicija v zgodovini države, ki bo, če bo?

Pred nami so volitve v trenutno najmočnejši velesili. Ko je na zadnjih volitvah Donald Trump izgubil, smo videli neverjetne posnetke napada na ameriški kongres. Nato je vodenje svetovno velesile številka ena prevzel Joe Biden, za katerega proti koncu mandata ni več jasno, ali sploh še ve, kaj se dogaja okoli njega.

Pred nami so volitve v najstarejši demokraciji na svetu. Ko je na zadnjih volitvah Donald Trump izgubil, smo videli neverjetne posnetke napada na ameriški kongres. Nato je vodenje svetovno velesile številka ena prevzel Joe Biden, za katerega proti koncu mandata ni več jasno, ali sploh še ve, kaj se dogaja okoli njega.

Tokratna aktualna tema je namenjena analizi vojnega dogajanja v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Da Rusiji ni uspelo zavzeti Ukrajine, je jasno. Da Ukrajina ne bo dobila nazaj svojega ozemlja, bolj kot ne tudi. A to ne pomeni, da smo kaj bliže miru. Milijarde se še naprej stekajo v Ukrajino, predvsem za orožje. In Rusija se po vseh sankcijah ne zdi tako šibka, kot so nam politiki v Evropi govorili, da bo.

Prvič od konca hladne vojne se moramo resnično bati za svoje preživetje in potreba po enotnem odgovoru ni bila še nikoli tako nujna,: to po enoletni pripravi poročila o konkurenčnosti Evropske unije sporoča Mario Draghi.

Želimo si in sanjamo o uspešni Sloveniji. O dodani vrednosti, ki jo bomo ustvarjali pri nas in tako imeli višje plače in boljše življenje. Sanjamo o tem, da bomo konkurenčni z ostalimi evropskimi državami. Sanjamo o tem, da bomo šli v korak s časom, z ogromnimi spremembami, ki se dogajajo na področju modernih tehnologij, umetne inteligence, okolja -...