Danes bomo molili ob evangeljskem odlomku iz 1. poglavja iz evangelija po Mateju.

Jakob je imel sina Jožefa, moža Marije, iz katere je bil rojen Jezus, ki je Kristus. Z rojstvom Jezusa Kristusa pa je bilo tako: Ko je bila njegova mati Marija zaročena z Jožefom, je bila, preden sta prišla skupaj, noseča od Svetega Duha. Ker je bil njen mož, Jožef, pravičen in je ni hotel osramotiti, jo je sklenil skrivaj odsloviti.

Ko je to premišljeval, glej, se mu prikaže v spanju Gospodov angel in pravi: »Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi svoje žene Marije; kar je namreč spočela, je od Svetega Duha. Rodila bo sina, ki mu daj ime Jezus, ker bo on odrešil svoje ljudstvo njegovih grehov.« Ko se je Jožef zbudil iz spanja, je storil, kakor mu je naročil Gospodov angel.

Ne vemo, kako je Jožef razumel besede angela, ki je rekel: kar je namreč spočela, je od Svetega Duha. Rodila bo sina, ki mu daj ime Jezus, ker bo on odrešil svoje ljudstvo njegovih grehov.« Vemo pa, da je storil, kakor mu je naročil. In vemo, kaj se je dogajalo čez 33 let. Vemo, kako je od Svetega Duha spočeti odrešil svoje ljudstvo njegovih grehov.

Pred Pilatovo palačo objame križ. On, tesarjev sin, tudi sam tesar. Dobro mu je poznana mehkoba in trdota lesa, tega bogastva narave. Jezus je dobro poznal njegovo služenje za dobrobit civilizacije. Les je dajal zavetje ali toploto. Včasih je izražal umetniški čut ustvarjalca. Les križa je grob, mrzel, brez duše, na njem bo le umiranje. A z Jezusovim objemom je postal zavetje, širi toplino. Preko njega bo Gospodar življenja na umetelen način premnogim vnemal srca za Božje kraljestvo, za najvišjega kralja. Z Jezusovim objemom lesa se izpolnjuje angelovo oznanilo.

Sredi postnega časa nas praznik svetega Jožefa in nekaj dni kasneje praznik Gospodovega oznanjenja Mariji spomnita na obljubo dano dvema preprostima človekoma. Počasi se je izpolnjevalo, kar je povedal Gospod. Bilo je dolgo čakanje. Prostor za upanje in vero. 

Ozrem se v svojo dušo. Majhen in neznaten sem kakor Jožef. Povabljen, da verujem obljubam, ki sem jih prejel, da verjamem Božji besedi. Povabljen, da verujem besedam o odrešenju, o križu, na katerem je Odrešenik opral mojo krivdo. Prosim danes, naj mi Gospod da preprostost, vero in potrpežljivost, da bi zmogel verovati obljubam in sprejemati resnico o lesu križa, na katerem je visel, umiral in odreševal Božji Sin. Gospodu izročam tisto, kar je v meni še nepotrpežljivo ali pa še potrebuje čas, da dozori. 

Gospod Bog, daj mi Jožefovo preprostost in odprtost za tvojo Besedo. Daj mi njegovo zvestobo tudi in zlasti takrat, ko bom neopazen sredi vsakdanjega življenja preprosto povabljen, da verujem.

Pripravila: s. Ema Alič

Glasba: Impro-boj, s. Klara Jarc

Foto: Unsplash 

https://unsplash.com/photos/wooden-cross-illustration-91K0Bn03KZc