Rogoborba za avtonomijo naših življenj in prostorov se nadaljuje. Iz povsod na okROG zbrana druščina, samoorganizirana skupščina, bo v živo združevala sile v zvoku, besedi in sliki.

Manjka uvodni komad, Ožarjen dan: https://kino.kompot.si/w/qjHLUTPBeCpXnpGGCC36Tf

Seveda brez oblasti, brez policije, represije.

Izredne razmere prinašajo izredno oddajo. Priklopi/pridruži se na 89.3 megasrčkov.❤️🖤 🩷

Mesto za ljudi – izjava ob obletnici deložacije Avtonomne tovarne Rog

Pisalo se je leto 2020 in Mestna občina Ljubljana je kandidirala za prestižen naslov Evropske prestolnice kulture 2025. V bleščeči prijavni knjigi, ki si je za naslovnico sposodila kar podobo s takratnih kolesarskih protestov, je kot enega osrednjih projektov izpostavila Center Rog – kreativni center, ki naj bi nadomestil takrat še delujočo Avtonomno tovarno Rog. Po besedah prijaviteljev naj bi ta med drugim prinesel stalne delovne prostore več kot 500 ustvarjalcem, poskrbel naj bi za skupnostne prostore za srečevanje mladih aktivistov in bil »vsebinsko namenjen podpori družbenokoristnih projektov, sledil načelom varovanja okolja, krožne ekonomije in družbene pravičnosti…«. Center Rog, kakršnega so obljubljali pred slabimi petimi leti, naj bi bil torej nekakšen generator družbenega napredka, stičišče kreativnosti in kritične misli. Začetek ni bil vzpodbuden: le nekaj mesecev po oddaji prijave so občinski snovalci Centra Rog tam vzpostavili gradbišče tako, da so z uporabo brutalnega nasilja in protipravnih sredstev deložirali prebivalce nekdanje tovarne, porušili njihove prostore in uničili več tisoč umetniških del.

Odgovor je seveda ne. Verjetno ni bilo pretirano težko predvideti, da med tapas barom in galerijo družine Čeferin ne bo vzklila pronicljiva družbena refleksija. Institucija, ki se je za potrebo gentrifikacije soseske vzpostavila na nasilju in zavajanju javnosti, pač ne more biti nosilka družbenega napredka – lahko zgolj navznoter reproducira vse procese, ki jih je sprožila navzven. Če je včeraj pomagal pri podražitvi okoliških nepremičnin in komercializaciji Trubarjeve, se mora danes Center Rog tudi sam posluževati čedalje več komercialnih najemov in storitev za premožnejše stranke, da se lahko finančno reproducira. Če so včeraj podpirali brutalen poseg bagrov v rogovsko okolico, rušenje drevoredov in zaščitene stare češnje, morajo danes gostinci na terasah Centra Rog trpeti žgočo vročino, ki seva od betonskih tal in steklenih fasad ter odganja stranke. In če so včeraj sodelovali pri izgonu generacije prekarnih delavcev iz skvota, se danes sodelavci zavoda sami soočajo s prekarstvom, nizanjem pogodb, slabimi delovnimi pogoji in šikaniranjem.

Ali je realno pričakovati, da bo takšna ustanova kaj doprinesla bojem delavcev in mladih v mestu? Da bo, na primer, kaj povedala o visokih najemninah, zapiranju študentskih domov, ali selitvi Srednje šole za oblikovanje in fotografijo iz Križank? Da bo odigrala kakšno pozitivno vlogo pri reševanju Plečnikovega stadiona ali ljubljanske tržnice? Da bo intervenirala pri velikih posekih dreves, gradnji sporne sežigalnice, kanala C0 in elitnih stanovanjskih projektov? Stiska prebivalcev se z vsakim letom stopnjuje, stanovanja in produkcijski prostori se še naprej dražijo, javne storitve so vse manj dostopne, v mestu vlada razredna segregacija, samooklicane »napredne« institucije in politična telesa pa o vsem tem modro molčijo. Ne samo, da so občinske in državne ustanove pomagale kapitalskim elitam pri njihovemu plenilskemu pohodu po prestolnici, zdaj so tudi uporništvo, alternativna kultura in kritična teorija prepuščeni občinskim menedžerjem in startup gurujem.

Konflikt med elitami in prebivalci, ki se je izrazil v surovi deložaciji Roga 19. januarja 2021, je danes še bolj akuten. Prebivalci se poskušajo zoperstaviti avtoritarnim politikam kapitala na različne načine – od organiziranih oblik pritiska in pravnih bojev, spontanih akcij in uničevanja simbolov »spodobnega« meščanstva, pa do zasedb novih avtonomnih prostorov, univerz ali zapuščenih menz, od koder se v puščobo Ljubljane vrača življenje. Ob uničenju Avtonomne tovarne Rog smo zapisali, da je bil to »katalizator novih družbenih bojev«, kar se je v naslednjih letih nedvomno potrdilo. In medtem ko so se elite poskrile v zavetje svojih klavstrofobičnih trdnjav, se je rogovski duh upora, duhovitosti in drznosti razpršil po mestu, v tej razpršenosti pa postal neulovljiv.

Boj za mesto se nadaljuje!

V Rožni dolini Zbor za Rog