Pepelnična sreda. Premišljevali bomo odlomek iz 2. pisma apostola Pavla Korinčanom. Kakšen pomen bi utegnile imeti za nas Pavlove spodbude, ki jih je namenil grškim prebivalcem antičnega Korinta?

Prisluhnimo apostolu Pavlu:

Bratje, namesto Kristusa smo poslani, kakor da Bog opominja po nas. Prosimo v imenu Kristusa: Spravite se z Bogom! Njega, ki ni poznal greha, je za nas storil nosivca greha, da bi mi po njem postali Božja pravičnost. Kot sodelavci vas pa tudi opominjamo, da Božje milosti ne prejemate nepridoma. Pravi namreč: »Ob času milosti sem te uslišal in na dan rešitve sem ti pomagal.« Glejte, zdaj je čas milosti, glejte, zdaj je dan rešitve!

Pavel daje velik pomen spravi z Bogom.  Kako to? Premislimo kako smo mi spravljeni z Bogom in tudi koliko hrepenenja je v nas, da bi se spravili z njim. Na svojega Sina je naložil naše grehe. Samo za nas. Da bi se spravili.

Božje milosti naj ne prejemamo nepridoma. Kaj bi to pomenilo: nepridoma? V drugih prevodih najdemo izraze: tjavendan, v prazno, nekoristno. Pavel želi, da sprejmemo milost. Samo pomislimo kakšno preobrazbo bi nam utegnil pripraviti Gospod v tem postnem času, če bi se osredotočili samo na to, da bi ravnali z milostjo nadvse skrbno. 

Hvala ti, Bog, za Pavlove spodbude. Naj nas ne pustijo mlačnih ali celo zaprtih za Božje milosti, ko vstopamo v postni čas. Naj bo to res čas milosti, dobrote, spreobrnjenja, molitve, sočutja …

Glasba: s. Klara Jarc, Spokojna žalost