Iz knjige Hoja za Kristusom (3, 3)

Jaz sem učil preroke

 

Poslušaj, sin moj, moje besede, besede presladke, ki presegajo vso modrost posvetnih učenjakov in modrijanov! Moje besede so duh in življenje in ne smeš jih presojati po človeškem čutu.

Moje besede niso za prazno zabavo, ampak molčeč jih poslušaj in ves ponižen in goreč jih sprejemaj!

Rekel sem: Srečen, kogar ti, Gospod, učiš in ga v svoji postavi poučuješ, da mu lajšaš hude dni in da ne ostane brez tolažbe na zemlji.

Jaz, pravi Gospod, sem učil od početka preroke in še sedaj vedno govorim vsem; pa mnogi so gluhi in trdi za moj glas.

Mnogi rajši poslušajo svet kakor pa Boga; rajši se ravnajo po svoji počutnosti kakor pa po božji volji.

Svet obeta le časne in malovredne reči in vse dere za njim; jaz obetam vse najboljše in večno, in vendar so mrzla srca ljudi.

Kdo tako skrbno meni služi in me v vsem posluša, kakor služijo svetu in njegovim gospodarjem? Sram te bodi zato, leni mrmrajoči služabnik, ker se drugi bolj trudijo za pogubljenje kakor ti za življenje!

Drugi se bolj vesele praznih reči, kakor ti resnice. Oni se pogosto goljufajo v svojem upanju, a moja obljuba nikogar ne prevara, in nikogar ne pusti praznega, ki meni zaupa.

Kar sem obljubil, bom dal, kar sem rekel, ne bom oporekel, če le do konca zvest ostaneš v moji ljubezni.

Jaz povračujem vsem dobrim in ostro preskušam vse pobožne.

Zapiši si moje besede v svoje srce in pridno jih premišljuj, zakaj v skušnjavi ti bodo zelo potrebne.

Česar ne umeš, ko bereš, boš spoznal, ko te obiščem.

Z dvojim jaz obiskujem svoje izvoljene: s skušnjavo in s tolažbo.

In dvoje branje jim berem vsak dan: v enem grajam njih napake, v drugem jih nagovarjam, naj rastejo v čednostih.

Kdor ima moje besede, pa jih zaničuje, ga bodo sodile poslednji dan.