Iz razlage Janezovega evangelija sv. Cirila Aleksandrijskega, škofa (5. knj., 2)

Duh se je razlil na vse človeštvo

 

Stvarnik vesoljstva je sklenil vse obnoviti v Kristusu v najlepšem redu in človeško naravo vzpostaviti v prvotno stanje. Napovedal je, da ji bo podaril poleg ostalih dobrin tudi Svetega Duha, saj drugače bi človek ne dosegel trajne sreče. Čas prihoda Duha naj bi bilo obdobje Kristusovega nastopa in to naznanja po preroku: V tistih dneh, to je v dneh našega Odrešenika, bom izlil svojega Duha na vse človeštvo.

Načrt božje dobrotljivosti je privedel na zemljo v središče zgodovine edinorojenega Sina v telesu, to je človeka, ki je bil po prerokbah Svetega pisma rojen iz žene. Tedaj je Bog in Oče znova podelil Duha in prvi ga je sprejel Kristus kot prvina prenovljene narave. Janez Krstnik spričuje to dejstvo z besedami: Videl sem Duha, ki se je spustil iz nebes in ostal na njem.

Kristus je, kolikor je človek in je primerno človeku, prejel Duha. Sin božji je bil, Sin Očetov, iz Očetovega bistva rojen že pred učlovečenjem, oziroma natančneje povedano, pred vsemi veki. Kljub temu mu po učlovečenju Bog Oče govori: Moj Sin si ti, danes sem te rodil.

O njem, ki je bil od vekomaj Bog, rojen iz Očeta, je rečeno, da se je danes rodil. Zato namreč, da bi nas Oče v njem sprejel kot posinovljene otroke. Kolikor je bil človek, je sprejel celo človeško naravo. Oče ima Duha, a ga daje Sinu, da ga mi v njem dobimo v last. Iz tega vzroka pač, kakor je pisano, se zavzame za Abrahamovo seme in se v vsem izenači z brati.

Edinorojeni Sin torej ne prejme Duha zase, saj je ta njegov Duh, je v njem in se po njem podeljuje, kot smo to že prej omenili, - ampak zato, ker je postal človek. Deležen je bil cele človeške narave, da bi jo v celoti predelal in vzpostavil v prvotno stanje. Če te resnice premislimo, z modrim preudarkom in potrjeni z besedami božjega pisma ugotavljamo: Kristus ni prejel Duha zase, prejel ga je za nas in zaradi nas - po njem nam namreč pritekajo vse dobrine.