Iz govora zoper pogane sv. Atanazija, škofa (40-42)

Očetova Beseda vse krasi, ureja in objema

 

Presveti in nad vse ustvarjene stvari silno vzvišeni Kristusov Oče kot najizvrstnejši vladar s svojo modrostjo in svojo izgovorjeno Mislijo (Besedo), našim Gospodom in rešiteljem Kristusom, vse in povsod rešilno vodi, ureja in dela, kot vidi, da je prav. Prav je, da so bitja takšna, kot so nastala in vidimo, da nastajajo. On je namreč hotel, da so takšna, in nihče ne bo tega tajil. Ako bi se ustvarjene stvari gibale brez pravega smisla in bi se svet vrtel na slepo, bi lahko kdo temu, kar smo povedali, ugovarjal. Ko pa vidimo, da je vse smotrno, modro in bistroumno urejeno in lepo okrašeno, moramo nujno reči, da je to naredila in okrasila božja Misel, Beseda.

Pri tem mislim na Besedo Boga, na živega in dejavnega Boga, na dobrega Boga vseh stvari, ki je različen od vseh ustvarjenih reči.

On je edina in lastna Beseda dobrega Očeta, ki je (z Očetom) vesoljstvo ustvaril in ga s svojo previdnostjo razsvetlil. On je dobrega Očeta dobra Beseda, ki je vsemu določil razvrstitev, povezal med seboj nasprotja in iz njih ustvaril veliko skladnost. To je Edini in Edinorojeni, dobri Bog, ki prihaja iz dobrega Očeta kakor iz studenca dobrote, ki vse krasi, vse ureja in vse objema.

Ko je Bog Oče vse stvari ustvaril po svojem večnem Sinu, Besedi, in dal stvarem njihovo naravo, ni pustil, da bi se stvarstvo razmajalo, viharno kipelo ter se spet razblinilo v nič. Pač pa v svoji dobroti s svojo Besedo, ki je tudi Bog, vse stvarstvo vodi in vzdržuje, da more po vodstvu, previdnosti in upravljanju njegove Besede ostati trdno in obstati. Tako postaja svet deležen dejavnosti Očetove Besede, ker ga ta vzdržuje in ne preneha obstajati. To bi se gotovo zgodilo, ako bi ga ne ohranjala Beseda, ki je podoba nevidnega Boga, prvorojenec vsega stvarstva. Po njem in v njem obstoji vse, kar je vidno in kar je nevidno, in on je Glava Cerkve. Tako učijo služabniki resnice v Svetem pismu.

Vsemogočna in v vsem popolna Očetova Beseda vsa bitja prešinja in povsod razliva svojo moč, prežarja vidno in nevidno stvarstvo, ga vzdržuje v sebi in objema. Njegova moč ni nikjer odsotna, ampak vse ter po vsem, sleherno posamezno bitje kakor celokupno stvarstvo, oživlja in ohranja.