Iz pisem sv. Leona Velikega, papeža (31. p., 2-3)

Skrivnost naše sprave

Nič ne koristi trditi, da je naš Gospod, sin blažene Device Marije, resničen in popoln človek, če ne verujemo, da je človek tistega rodu, ki o njem govore evangeliji.

Matej namreč pravi: Rodovnik Jezusa Kristusa, sina Davidovega, sina Abrahamovega; in tako našteva vrsto za vrsto potomcev, da nas privede do Jožefa, s katerim je bila zaročena Gospodova mati.

Luka pa bere nazaj stopnjo za stopnjo zaporednih rodov in se vrača k začetniku človeškega rodu, da tako pokaže, kako sta prvi in poslednji Adam iste narave.

Vsemogočnost božjega Sina bi se sicer mogla za pouk in opravičenje ljudi razodeti tako, kakor se je razodevala očakom in prerokom v telesni podobi, ko se je borila, ali pogovarjala, ali ko ni zavrnila gostoljubja, ali tudi zaužila ponujeno hrano.

Toda te podobe so bile vse znanilke človeka, čigar resničnost je morala biti vzeta iz rodu prejšnjih očetov, in so ga naznanjale kot skrivnostna znamenja.

Skrivnosti naše sprave, ki je bila določena pred večnimi časi, ni dovršila nobena teh podob, ker še ni prišel Sveti Duh v Devico in je še ni obsenčila moč Najvišjega, da bi v čisti notranjosti Beseda meso postala in Modrost zgradila hišo; in da bi se Stvarnik časov rodil v času tako, da sta božja podoba in podoba hlapca združeni v eni osebi in da bi on, po katerem so bile ustvarjene vse stvari, bil sam rojen med vsemi.

Če bi namreč novi človek, ustvarjen v podobnosti grešnega mesa, ne bil sprejel naše slabosti in bi, iste narave z Očetom, ne sklenil postati tudi iste narave kot mati ter bi s seboj ne združil naše narave, v kateri je edini prost greha, bi še vedno vladala sužnost človeka pod oblastjo hudega duha; in če bi bila zmaga dosežena zunaj naše narave, bi mi ne mogli izrabiti zmage zmagoslavnega.

Iz te čudovite deležnosti nam je zasvetil zakrament prerojenja, da bi se po istem Duhu, po katerem je bil Kristus spočet in rojen, tudi mi ponovno rodili z duhovnim rojstvom.

Zato govori evangelist Janez o vernih: »Ki se niso rodili iz krvi, ne iz poželenja mesa, ne iz volje moža, ampak iz Boga.«