Iz pisma Efežanom sv. Ignacija Antiohijskega, škofa in mučenca (2,2-5,2)

V slogi in edinosti

 

Spodobi se, da na vsak način slavite Jezusa Kristusa, ki vas je proslavil, da boste v enodušni pokorščini strnjeni, pokorni škofu in duhovnikom in tako v vsem sveti.

Ne zapovedujem vam, kot da bi bil kaj; kajti četudi sem zvezan zaradi Jezusovega imena, nisem še dovršen v Jezusu Kristusu. Zdaj se namreč pričenjam učiti in vam govorim kot svojim součencem; vi bi morali utrjevati mene z vero, opominjanjem, potrpežljivostjo in velikodušjem. Ker pa mi ljubezen ne da molčati o vas, zato sem sklenil vas prvi opozoriti, da soglašajte z božjo mislijo. Kakor namreč Jezus Kristus, naše neločljivo življenje, soglaša z Očetovo mislijo, tako tudi škofje, razkropljeni po vsem svetu soglašajo z mislijo Jezusa Kristusa.

Zato se spodobi, da soglašate s škofovo mislijo, kakor tudi delate; kajti vaši častitljivi, Boga vredni duhovniki se ujemajo s škofom kakor strune na citrah. Zaradi tega se v vaši edinosti in soglasni ljubezni opeva Jezus Kristus. Pa tudi vsak zase bodi zbor, da boste, sami soglasni v istem mišljenju, povzeli božji spev v edinosti in boste z enim glasom prepevali po Jezusu Kristusu čast Očetu, da vas usliši in po vaših dobrih delih spozna kot ude svojega Sina. Koristno je torej, da živite v brezgrajni edinosti, kajti tako boste vedno deležni tudi Boga.

Če sem namreč jaz v tako kratkem času sklenil z vašim škofom tako prijateljstvo, ki pa ni zgolj človeško, ampak duhovno, koliko bolj blagrujem vas, ki ste z njim tako združeni kakor Cerkev z Jezusom Kristusom in Jezus Kristus z Očetom, da vse soglaša v edinosti. Nihče naj se ne moti! Kdor ni ob oltarju, je ob božji kruh. Ako ima namreč molitev dveh ljudi toliko moč, koliko večjo moč ima molitev škofa in vse Cerkve!