Iz govorov sv. Andreja s Krete, škofa (9. govor, na cvetno nedeljo)

Glej, k tebi prihaja tvoj kralj, pravičen in zmagoslaven

 

Pozdravimo Kristusa tudi mi in mu recimo: Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu! Izraelov kralj! Glej bolj njega kakor palmove veje in mislimo na njegove zadnje besede s križa. Veselo pojdimo za njim ne s palmovimi vejami, ampak s hvalnicami bratske ljubezni. Položimo predenj svoje želje kakor oblačila. Po njih naj pride k nam, naj nas spremeni vase, naj se nam izroči popolnoma. Vzklikajmo njegovi Cerkvi s preroškim glasom: Zaupaj, sionska hči, ne boj se! Glej, k tebi prihaja tvoj kralj, krotak, na osliču jezdi, na žrebetu oslice.

Prihaja on, ki je povsod navzoč in vse napolnjuje, da v tebi dopolni svoje odrešilno delo. Prihaja ta, ki ni prišel k pokori klicat pravičnih, ampak grešnike, da bi jih priklical z grešnih poti. Nikar se ne boj! Kajti Gospod, tvoj Bog, je v tvoji sredi.

Sprejmi ga z odprtimi rokami, saj so njegove roke zgradile tvoje obzidje. Sprejmi njega, ki je utrdil tvoje temelje s svojimi dlanmi. Sprejmi njega, ki nam je postal enak v vsem, razen v grehu, da bi prejeli odpuščanje po njegovi smrti. Veseli se, mati Cerkev, ne boj se! Praznuj svoje praznike! Poveličuj njegovo ljubezen, ker po tebi usmiljeno prihaja k nam. Močno se raduj, jeruzalemska hči, prepevaj in vriskaj od veselja! Sveti se, ker je prišla tvoja luč in Gospodovo veličastvo sije nad tabo! Tako vzklikamo z Izaijem, ki je bil kakor božja trobenta.

Kakšna luč? Prava luč, ki razsvetljuje vsakega človeka. Večna luč; luč, ki je izven časa, pa se je razodela v času; luč, ki se je prikazala v telesu, a je po naravi nevidna; luč, ki je obsvetila pastirje in pokazala pot Modrim; luč, ki je bila na svetu od začetka, po kateri je svet nastal, a svet je ni spoznal; luč, ki je prišla med svoje, a njeni je niso sprejeli.

Gospodovo veličastvo. Kaj mislimo pod temi besedami? Križ; na njem je bil poveličan Kristus, sijaj Očetove slave. Pred smrtjo je namreč sam rekel: Zdaj je Sin človekov poveličan in Bog je poveličan v njem in poveličal ga bo kmalu. Tukaj imenuje slavo svoje povišanje na križu. Križ je namreč Kristusova slava, zato tudi njegovo povišanje. Saj je rekel: Jaz bom, ko bom z zemlje povišan, vse pritegnil k sebi.