Iz pisma Korinčanom sv. Klemena I., papeža (19, 2 - 20, 12)

Bog vse obsipava z dobrotami in drži svet v redu in slogi

 

Uprimo oči v Očeta in Stvarnika vsega sveta in se poprimimo vzvišenih in neizmernih njegovih darov in dobrot miru. Poglejmo ga z umom in se ozrimo z dušnimi očmi na njegovo potrpežljivo voljo. Pomislimo, kako je mil z vsem svojim stvarstvom.

Nebo, ki ga premika s svojim vladanjem, se mu v miru pokorava. Dan in noč hodita po poti, ki jima jo je on začrtal, ne da bi se ovirala med seboj. Sonce, luna in zbori zvezd tekajo po njegovem ukazu brez vsakega prekoračenja svojih mej v slogi v odkazanem prostoru. Rodna zemlja daje po njegovi volji ob svojem času obilne hrane ljudem, živalim in vsakemu bitju, ki živi na njej, ne da bi se upirala ali kaj spremenila od tega, kar je on določil.

Nepreiskane globine in nepovedljivo notranjost zemlje vežejo isti zakoni. Neizmerno morje, ki je potisnjeno po njegovem vladanju v kotline, ne prestopi ograje, ki ga obdaja, ampak tako ravna, kakor mu je ukazal.

Rekel je namreč: Do tukaj pojdi in tvoji valovi se naj razbijejo v tebi. Za ljudi brezkrajni ocean in svetovi za njim se ravnajo po istih Gospodovih zakonih.

Pomladni, poletni, jesenski in zimski časi se drug za drugim mirno menjavajo. Staje vetrov brezgrajno opravljajo službo ob svojem času. Nepresušni vrelci, ustvarjeni za krepčanje in zdravje, nudijo brez prestanka svoje prsi ljudem za življenje. Tudi najmanjše živali se družijo v slogi in miru.

Vsemu temu je ukazal veliki Stvarnik in Gospod vesoljstva, naj živi v miru in slogi; vse obsipava z dobrotami, najbolj obilno pa nas, ki smo se zatekli k njegovi usmiljenosti po Gospodu našem Jezusu Kristusu, kateremu čast in veličastvo na veke vekov. Amen.