Iz govorov o Janezovem evangeliju sv. Janeza Zlatoustega, škofa (33. hom., 1.2)

Če bomo ovce, bomo zmagovali.

 

Dokler bomo ovce, bomo zmagovali. Naj nas obdaja še toliko volkov, bomo rešeni. Če pa bomo postali volkovi, bomo premagani, ker ne bomo deležni pastirjeve pomoči. Gospod je namreč pastir ovac in ne volkov. Odide proč, zapusti mesto, ker mu ne dovoliš, da bi pokazal svojo moč.

Na neki način govori: Ne plašite se, ker vas pošiljam med volkove in vam ukazujem, da bodite kakor ovce in golobi. Lahko bi storil drugače, lahko bi vas ne izpostavil nobeni nevarnosti, lahko bi vas ne naredil slabotnejših od volkov in vas naredil močnejše od levov. Toda primerno je, da je tako. To vam prinaša več slave, to bolj razglaša mojo moč. To je izrazil tudi sveti Pavel: Dovolj ti je moja milost, moč se v slabosti spopolnjuje. Jaz sam sem vas hotel imeti takšne. Ko torej pravi: Pošiljam vas kakor ovce, hoče reči: Ne izgubite poguma, dobro vem, da se boste mogli upreti vsem vašim sovražnikom.

Potem dodaja: Bodite torej previdni kakor kače in preprosti kakor golobje, pač zato, da bi tudi sami kaj storili, in bi se jim ne zdelo, da jim je vse darovano, in ne mislili, da so prejeli venec brez lastnega sodelovanja. Toda, bi lahko kdo rekel, kaj bo naredila naša previdnost sredi takih nevarnosti? Kako bomo mogli biti previdni, ko nas bodo premetavali taki viharji! Naj je ovca še tako previdna, kaj bo naredila sredi volkov, sredi tako številnih volkov, kaj bo storila? Naj bo golob še tako preprost, kaj mu bo to koristilo, ko ga napade toliko sokolov? Nič pri teh živalih, toda v našem primeru imata previdnost in preprostost velik pomen.

Poglejmo namreč, za kakšno previdnost gre tu. Za previdnost kače, pravi Gospod. Ta vse zapusti, si da tudi odrezati pol telesa, nič ne de, da le reši glavo. Tako tudi ti: zapusti vse razen vere: svoj denar, svoje telo, celo svoje življenje! Kajti vera je glava in korenina; če to ohraniš in vse drugo izgubiš, boš na neki način vse dobil nazaj v popolnejši obliki. Tudi Gospod ne zahteva samo preprostosti in naivnosti in samo previdnosti. Združil je oboje, da postaneta kreposti. Treba je postati previden kot kača, da se izogneš smrtnim ranam, in preprost kot golob, da ne vračaš enako z enakim tistim, ki krivično postopajo s teboj, in se ne maščuješ nad tistimi, ki delajo naklepe zoper tebe. Sicer previdnost ne bi ničemur koristila.

Naj nihče ne misli, da teh kreposti ni mogoče uresničiti. Gospod bolje pozna naravo stvari kot kdorkoli drugi. Dobro ve, da sile ne premagaš s silo, ampak z dobroto.