Iz pisma Korinčanom sv. Klemena I., papeža (21,1- 22, 5; 23, 1-2)

Ne bežimo proč od božje volje

 

Glejte, predragi, da ne bodo Gospodove velike dobrote nam vsem v pogubo, ako ne živimo vredno njega in ne delamo v slogi, kar je dobro in prijetno njegovim očem. Nekje namreč pravi: Duh Gospodov je svetilka, ki preiskuje skrite dele telesa.

Poglejmo, kako je blizu in da mu ni skrita nobena naša misel, noben pogovor, ki ga imamo. Pravično je torej, da ne bežimo od njegove volje.

Rajši se zamerimo neumnim in nespametnim ljudem, ki se povzdigujejo in hvalijo z bahavimi besedami, kakor Bogu.

Gospoda Jezusa Kristusa, čigar kri je bila za nas prelita, častimo, predstojnike svoje spoštujmo, starejše cenimo, mladino učimo nauka strahu božjega, žene navajajmo k temu, kar je dobro. Naj pokažejo ljubezni vredno krepost čistosti, naj odkrijejo nepokvarjeno voljo krotkosti, naj razodenejo umerjenost svojega jezika z molkom, naj ne izkazujejo ljubezni po nagnjenju svojega srca, ampak enako naj ljubijo vse, ki se pobožno boje Boga.

Našim otrokom naj se vcepi Kristusov nauk, naj se nauče, kaj je vredna pri Bogu ponižnost, kaj more pri Bogu čista ljubezen, kako je strah božji lep in velik in da reši vsakega, ki živi v njem sveto s čistim srcem. Kajti on preiskuje misli in želje; njegov dih je v nas, in kadar hoče, ga vzame.

Vse to pa potrjuje vera v Kristusa; kajti sam nam tako kliče po Svetem Duhu: Pridite, ljudje, in učil vas bom, kako je treba Boga spoštovati. Ali hočeš srečno živeti in dolgo uživati dobrote? Varuj svoj jezik zvijače. Ogibaj se krivice in delaj dobro, išči miru in si zanj prizadevaj.

V vsem usmiljeni in dobri Oče ljubi tiste, ki se ga boje, rad in vesel deli svoje milosti tistim, ki prihajajo k njemu s preprostim srcem. Zato ne dvomimo in naša duša naj se ne prevzame zaradi njegovih neizmernih in častnih darov.