Iz govorov o Janezovem evangeliju sv. Janeza Zlatoustega, škofa (19. govor, 1)

Našli smo Mesija

Andrej se je zadržal pri Jezusu in se veliko naučil. Zaklada pa ni zakopal vase, ampak je odšel in tekel k bratu, da bi mu dal nekaj prejetih dobrin. Prisluhni vendar, kaj pravi bratu: Našli smo Mesija (kar pomeni Kristus, Maziljenec). Ali ne vidiš, da odkrije to, česar se je bil v kratkem času naučil? In se razodeva Učenikova moč, saj jim je on vlil v srce to prepričanje, in njihova učljivost ter prizadevnost že od začetka. Andrejeve besede privrejo na dan iz duše, ki je koprneč čakala Mesijev prihod iz nebes, se vsa vzradovala ob njegovem vidnem nastopu in pohitela, da drugim sporoči veselo novico. To je bila bratska dobrohotnost, prisrčno prijateljstvo, odkritosrčnost in pripravljenost za duhovne reči podati roko tovarišem.

Preudari, kako je bilo prav od začetka Petrovo srce sprejemljivo in poslušno. Ne da bi kaj pomišljal, je namreč takoj stopil z Andrejem k Mesiju. Privedel, pravi, ga je k Jezusu. Nihče naj ne obsoja Petrove hitrosti, da je brez pazljivega preverjanja sprejel oznanilo. Brat mu je verjetno pripovedoval precej podrobno in na široko o tej stvari, evangelisti pa povsod skrbeč za jedrnatost izpuščajo mnoge posameznosti. Sicer pa Janez ne omenja, da bi Peter kar naravnost verjel Andreju, pač pa piše, da ga je privedel k Jezusu. Izročil ga je nazadnje Jezusu, da bi se Peter poučil o vsem pri Jezusu samem. Z njim je bil še drugi učenec, ki se je zanimal za isto stvar.

Janez Krstnik je izjavil o Jezusu, da je Jagnje božje in da krščuje v Duhu. Z omenjenimi besedami je napotil poslušalce k Jezusu: ta naj bi jim te resnice še bolj pojasnil. Andrej je po tem načinu ravnal še odločneje, ker ni bil sposoben podati celotne razlage o Mesiju; z vso vnemo in veseljem je napotil brata k izviru luči, da ni mogel Peter niti malo oklevati.