Kaj bi morali vedeti o otrocih, ki že v zgodnjem otroštvu iz dneva v dan izkušajo več strahov in zaskrbljenosti? Kako te njihove občutke prepoznamo, če jih še ne znajo izraziti z besedami? Kakšna je odgovornost nas, odraslih – staršev, učiteljev, vzgojiteljev, mimoidočih, sorodnikov, prijateljev -, da otroku pomagamo do poguma? Kateri odzivi na otrokove strahove so neprimerni in kateri zelo pomembni, ker oblikujejo njegovo stabilno samopodobo, bistveno za odraslost?

V podkastu Gospodična knjiga, epizoda 4, ne govorim kot strokovnjakinja, ker to nisem, a prestrašene otroke dobro razumem. Mislim, da jim zaradi izkušnje s svojim 6,5-letnim sinom, ki je zelo zaskrbljene sorte, lahko pomagam.

A otrokom lahko pomagamo le, če si kot odrasli povemo to, čemur prosim prisluhni v naslednjih 54 minutah podkasta. Če ne zmoreš takšne dolžine v eno, si jo razdeli na več delov. Epizoda je v črnem okvirju na dnu objave.

Podkast Gospodična knjiga lahko na mobilnem telefonu poslušaš v aplikaciji Podcasts.

V podkastu sem delila izjave Maše, 26, in Janje, 33, zdaj odraslih žensk, ki se še zelo dobro spominjata svojih strahov v zgodnjem otroštvu. Obema se lepo zahvaljujem, da sta s tem pričevanjem obogatili epizodo Prestrašeni otroci!

“Nehaj, no, ne bodi takšna boječka!”

O otrocih, ki se bojijo vstopa v vrtec, obiska pri zdravniku in vrstnikov sem veliko pisala v rubriki Matigovor:

Domači knjižni seznam Berem sinku – strahovi -, ki ga omenjam v podkastu:

Zate pa še knjiga Anksioznost in fobije, Edmund J. Bourne (Modrijan).

P. S. Alenka, ki piše blog Literarna lekarna, na seznam Berem sinku dodaja še:

V podkastu sem omenila tudi Slikovni urnik predšolarja – zakaj in kako?, odličen pomočnik pri premagovanju otrokove vsakodnevne zaskrbljenosti. Podobno spontano pripravljeno časovnico pred obiskom zobozdravnika sem objavila na Instagramu.