Aljoša Žorga ima žogo že v priimku. Skupaj z Ivom Danevom sodi v prvo generacijo vrhunskih slovenskih košarkarjev, z jugoslovansko reprezentanco je bil svetovni prvak leta 1970 v Ljubljani, ima tudi olimpijsko medaljo. Zvrhan koš spominov in anekdot je zbral v avtobiografiji. Med drugim izvemo, zakaj se Tito z Žorgo ni želel rokovati, kako je soigralec Bassin napisal kartico v imenu roparjev in veliko drugih šaljivih potegavščin. Po košarkarski karieri je bil Žorga uspešen menedžer in podjetnik, danes uživa v rekreaciji in fotografiranju. Kakšen rezultat napoveduje slovenski košarkarski reprezentanci, zakaj je Luka Dončić tako dober, o specifičnosti vodenja klubov in zvez v sodobnem športu. Kako (ne) gresta skupaj politika in šport, zakaj je življenje velika šala, pa tudi o razgibavanju telesa in možganov v zrelih letih.

Glasbeni izbor Aljoše Žorga:

Sirski založnik, pesnik in pisatelj palestinskega rodu Mohamad Abdul Monaem se je rodil v begunskem taborišču v Alepu. Njegovi starši so bili med nakbo pregnani iz Hajfe, sam pa je leta 2016 moral zbežati iz Sirije, ker je izdajal knjige prepovedanih avtorjev. Na težki poti se je med drugim prevrnil čoln, v katerem je s skupino beguncev skušal priti do Evrope. Valovi so bili tako visoki, da ni mogel pomagati niti otrokom, ki so se utapljali. Zakaj meni, da gre pri genocidu v Gazi predvsem za fosilna goriva? Od ekonomije vojne do tega, da brez pisanja ne more živeti, pri čemer popije po deset kav dnevno, se je s Palestincem, Sircem, tudi Slovencem, predvsem pa človekom, pogovarjal Gorazd Rečnik.

Po več kot dveh desetletjih se je odbojkar Dejan Vinčič poslovil od reprezentance. S štirimi kolajnami evropskih prvenstev in prebojem v svetovni vrh je s kolegi zaznamoval slovenski šport. Skozi leta je s soigralci oblikoval bratovščino, ki je letos dočakala filmsko uprizoritev. A pot vrhunskega športnika je večkrat kot z veseljem in uspehi, zaznamovana s prilagajanji, odrekanji in življenjskimi izzivi. Kako je netalentiran mladenič iz delavske družine na robu, postal zgled, mentor in odgovoren oče in kaj je zaznamovalo enega najbolj markantnih slovenskih odbojkarjev?

Foto: alesfevzer.com

Imamo veliko srečo, da je Slovenija izjemno hidrološko okolje, za katerega je značilna velika pestrost voda in le redkokje na svetu obstajajo vodna okolja s tako pisanimi življenjskimi združbami kot pri nas. In če kdo, potem se na vode pri nas spozna biolog, ekolog, raziskovalec in zaslužni profesor dr. Mihael Jožef Toman, mednarodno priznan strokovnjak za vode, nekdanji dekan Biotehniške Fakultete v Ljubljani, predavatelj na več fakultetah, podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda, ki je vodam posvetil že več kot 40 let svojega življenja in od nedavnega tudi častni občan Radovljice. Prav na dan druge obletnice začetka katastrofalnih poplav v Sloveniji se bo Miha Švalj z njim v poletju, v katerem ne mine teden, da ne bi poročali o takšnih in drugačnih zastrupitvah in onesnaženjih voda pogovarjal o stanju slovenskih kopalnih in vseh ostalih voda, sanaciji po poplavah in ostalih ‘tekočih’ aktulnih temah.

Foto: Klemen Razinger, www.sdzv-drustvo.si

Bogdan Fink že več kot dve desetletji pomembno sooblikuje podobo slovenskega športa. S predanostjo, vztrajnostjo in dobro ekipo je Dirko po Sloveniji postavil na zemljevid pomembnih športnih prireditev. Mantro, da se »kolesarstvo začne takrat, ko ne moreš več«, je s tekmovanj prenesel tudi v organizacijske vode. Bogdan Fink zelo neposredno o izzivih organizacije, o prihodu Toura na slovenska tla pa tudi o osebni poti, hudi poškodbi, predanosti, dvomih. Ter o ponosu in prihodnosti slovenskega kolesarstva.

Foto: www.alesfevzer.com

Francesca Albanese se je rodila na treh gričih južnoitalijanskega mesteca Ariano Irpino, na burnem seizmološkem območju. Potresi in pretresi so ji bili položeni v zibelko. Kot triletnica je doživela prvi rušilni potres. Naučila se je, da resnica zahteva tudi pogum. Življenje je posvetila mednarodnemu pravu in človekovim pravicam. Kot posebna poročevalka Združenih narodov za zasedena Palestinska ozemlja je nehote postala kronistka genocida. Ne glede na silovite pritiske, svoje delo nadaljuje. Pravi, da počne to, kar bi moral vsak dostojen človek.

Poglavja:

00:00:31 Točka preloma

00:04:04 Kaj je skupno vsem genocidom

00:09:12 Od ekonomije okupacije do ekonomije genocida

00:12:33 Česa se lahko naučimo od vzpona italijanske skrajne desnice

00:16:08 Si želi Nobelove nagrade za mir?

00:22:02 Srebrenica

00:25:35 Potresi in pretresi

00:28:09 Se lahko kdaj odklopi?

Zgodovinar Hrvoje Klasić je nedavno v ljubljanskem kliničnem centru snemal nov dokumentarec z naslovom Titova Jugoslavija. Hrvaški profesor in raziskovalec veliko nastopa v javnosti, jasno in glasno razlaga novejšo zgodovino, s poudarkom na nekdanji skupni državi in Hrvaški. V kontekst postavlja tudi sedanje dogajanje, od rekordnega koncerta Thompsona v Zagrebu, vzpona nacionalizma na Balkanu, obletnice genocida v Srebrenici, dogajanja v Gazi … Pravi, da je med ljudmi zgodovina kot samopostrežna trgovina – mnogi s polic vzamejo le tisto, kar jim ustreza. Ob napadih na rodni Sisak je bil hrvaški prostovoljec, a zaradi kritičnosti do ustaštva danes pogosto prejema grozilna sporočila. Tudi o aktualnih zgodovinskih prelomnicah, vlogi in odgovornosti zgodovinarjev, motiviranju študentov, mentorstvu diplome pevca kultne skupine Zabranjeno pušenje.

Nina Rajić Kranjac je gledališka režiserka, ki je že v času študija naredila izjemen preboj in zelo zgodaj postala najbolj uveljavljena režiserka v slovenskem prostoru. Je tudi najmlajša predavateljica v zgodovini Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Skoraj vse njene uprizoritve so nagrajene, letos pa je tretje leto zapored prejemnica Borštnikove nagrade za najboljšo uprizoritev. Veliko pozornost ji je namenila tudi vodilna britanska gledališka revija The Stage in jo uvrstila med pet najbolj obetavnih mladih evropskih režiserjev.

Foto: BoBo/Borut Živulović

Samostojna Slovenija, državne proslave, 55. člen ustave; njen amandma, ki bi preprečil izbris, če bi bil sprejet, a je za sprejem zmanjkal en glas; vojska, oboroževanje, referendum; sovražni govor in ustanavljanje četrte univerze.

Nedeljska gostja je dr. Metka Mencin, socialna psihologinja, predavateljica, raziskovalka in aktivistka, ki se ukvarja z družbenimi neenakostmi, pravicami žensk, manjšin, spregledanih in zapostavljenih.

Miha Lobnik je sociolog, prvi Zagovornik načela enakosti, ki opozarja na diskriminacijo v družbi, v kateri vsak peti vprašani meni, da je že bil diskriminiran. Kjer ženske na razgovorih za delo, tudi v javnem sektorju, še vedno dobivajo vprašanja o morebitnih načrtih za nosečnost in kjer vsi objekti v javni rabi še vedno niso prilagojeni gibalno oviranim. Z Miho Lobnikom, ki je med drugim ustanovitelj Legebitre in skupnostnega testiranja na HIV, se je tudi o tem, ali se je homofobija od takrat, ko je organiziral prvo Parado ponosa, spremenila, ter zakaj ni dovolj, da samo govorimo, da smo tolerantna in enakopravna družba, pogovarjal Gorazd Rečnik.