Katja Franko že več kot 30 let živi na Norveškem. Kot mlada pravnica je prišla na dvomesečno prakso in na koncu ostala. Danes vodi Inštitut za kriminologijo na pravni fakulteti Univerze v Oslu. Primerja življenje v Sloveniji in na Norveškem, kjer predvsem zaradi nafte nimajo večjih gospodarskih težav in tudi zato politika ni osrednja tema. Skandinavsko državo z visokim standardom je močno spremenil strelski pohod Andersa Breivika leta 2011. Strokovno se ukvarja z vprašanji migracij in varnosti, ki jih močno spreminjata digitalizacija in privatizacija. Tudi v Evropi vidimo Trumpove tendence. Katji Franko mednarodna stroka priznava, da odpira teme prihodnosti. V Kolumbiji je analizirala vlogo in vpliv narko kralja Pabla Escobarja. Živi v naravi, praktično ob smučarsko-tekaških progah. V službo se v vsakem vremenu vozi z električnim kolesom, angažira se tudi v slovenskem društvu Triglav.

Popraznično nedeljo takoj po prvomajskih praznikih, ko se začne glavna sezona žarov, smo popoprali s kuhinjo za prave moške. Boštjan Napotnik poleg kulinarike in gastronomije obvlada še marsikaj drugega, od radijskega in televizijskega vodenja do pripovedovanja zgodb. A do »penzije« bo še najraje vztrajal kot kreativni direktor znane oglaševalske agencije.

Za Mirka Ciglerja, ki združuje vojaško in diplomatsko znanje, kolegi pravijo, da je človek, ki razume vojno, a zagovarja mir. V zgodnjih osemdesetih, ko je bil namestnik jugoslovanskega vojaškega atašeja v Pekingu, se je sprehajal med glinenimi vojščaki v kitajskem Šjanu. Pozneje je na misiji Združenih narodov bdel nad vojskama Iraka in Irana. Nekdanji visoki častnik in diplomat je pomemben pečat pri evroatlantskem povezovanju Slovenije pustil tako v Washingtonu, kjer je bil pomočnik veleposlanika v času 11. septembra, kot v Bruslju, kjer je bil tudi del prve slovenske misije pri Natu. Od blizu je torej doživljal zgodovinske prelome. To mu kot publicistu daje odlično osnovo za geopolitične in varnostne analize. Od ruske zasedbe Krima redno objavlja v Dnevnikovem Objektivu.

Glasbena priporočila:

Poglavja:

00:00:01 Uvod in geopolitične spremembe današnjega časa

00:01:48 Aroganca in nespoštovanje mednarodnih norm v sodobni politiki

00:03:21 Pomen mednarodnega prava za majhne države in nujnost posodobitve

00:04:38 Umetna inteligenca, algoritmi in etika v sodobnem vojskovanju

00:06:57 Notranji pritiski in menjave v ameriških oboroženih silah

00:08:01 Samozavest avtokratov in njihova fascinacija nad vojaško silo

00:11:17 Vojna v Iranu kot primer vojaške superiornosti brez politične zmage

00:14:02 Umetnost barantanja in strategija izčrpavanja

00:15:18 Skriti strateški cilji: slabitev Kitajske in Evropske unije

00:18:26 Konec transatlantske dobe: selitev ameriškega interesa v Azijo

00:20:43 Potreba po avtonomni Evropski obrambni uniji

00:21:51 Pogoji za morebiten izstop Slovenije iz Nata

00:24:34 Evropa kot četrti steber nove svetovne ureditve

00:26:01 Osebne izkušnje z misije Združenih narodov na iransko-iraški meji

00:29:51 Vzpon Kitajske: od zaprte države do nepredstavljivega razvoja

00:32:11 Preseganje evrocentrizma in novi odnosi s svetovnimi velesilami

00:35:46 Soočenje z upokojitvijo in nova publicistična faza življenja

Fulvio Dovgan je specialni pedagog z desetletji izkušenj pri delu s priprtimi in zaprtimi v slovenskih zaporih. Tudi z najbolj zloglasnimi in nevarnimi zločinci, ki jih pozna širša slovenska javnost: med drugim s serijskim morilcem Metodom Trobcem, o čemer sicer izrazito nerad razglablja. V intervjuju pripoveduje o naravi dela in svojem odnosu do njega, kariernih vrhuncih, med katere gotovo spada častni viteški naziv, ki mu ga je pred par leti podelil predsednik Italije Sergio Mattarella, pa tudi o svojem upornem mladostništvu, zaradi katerega se je sam kdaj znašel v navzkrižju z zakonom.

Kaj nam fosili povedo o nahajališčih nafte, zakaj je bila Bohinjska dolina še ne tako davno do vrha polna ledu in kako so fosili rib zašli na Triglav? Geologija ni le pogled v davno preteklost, ampak tudi ključ do razumevanja prihodnosti, pravi tokratni Nedeljski gost geolog in direktor Geološkega zavoda Slovenije Miloš Bavec. Ob 80-letnici delovanja zavoda z njim odstiramo, kako geologi "vidijo" v globino, kjer nimamo neposrednih podatkov, in zakaj so bili po poplavah med prvimi na terenu.

Poslušajte še: 

Poleg dobrega ducata nagrad za posamezne igralske dosežke je Vlado Novak med svojo dolgo poklicno kariero prejel tudi nagrade za življenjsko delo: Borštnikov prstan, Glazerjevo nagrado in pred kratkim še nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije. V tem tednu praznuje še rojstni dan, letos pa obhaja že okroglo deseto obletnico uradne upokojitve. Zaradi legendarnih filmskih vlog in monodramskih predstav, ki so obredle še oddaljene kotičke države, se zdi, da ga poznamo vsi, še nekoliko bolj pa ga spoznamo v pogovoru z Damjanom Zorcem.

Nedeljska gostja je Maja Vardjan, direktorica Muzeja za arhitekturo in oblikovanje MAO Slovenija, mednarodno uveljavljena in priznana kustosinja in raziskovalka, specializirana za slovensko oblikovalsko in arhitekturno produkcijo 20. stoletja ter sodobne ustvarjalne prakse. V muzeju MAO ima dolgoletne izkušnje, vodila je pripravo številnih razstav in sodelovala pri ključnih projektih. Med številnimi nagradami in priznanji je prejela tudi nagrado Mednarodnega muzejskega sveta muzejev (ICOM) Slovenija. In čeprav je diplomirana arhitektka, ni nikoli ustvarjala v biroju ali se lotila kakega klasičnega arhitekturnega projekta. Njena velika želja, da bi postala novinarka, jo je nehote odpeljala v kuratorske vode. “Zato je vsaka moja razstava”, pravi Maja Vardjan, “zasnovana kot arhitekturni projekt.”

Ana Schnabl piše kolumne za ugledni časnik The Guardian. V aktualnem tekstu natančno analizira slovensko predvolilno sceno. Domačo ideološko in družinsko razklanost simbolično ponazarja v gledališkem eseju Skrunilka gnezda, kjer na odru dviguje tudi uteži. Leve in desne. Knjige je zares začela požirati na pragu polnoletnosti, diplomirala je iz primerjalne književnosti in izdala več tudi v tuje jezike prevedenih romanov. Je glas generacije, ki išče bližino, a ostaja ujeta v čustveni praznini. Aktualna prejemnica nagrade Kresnik za najboljši slovenski roman se z javnim prometom vozi v javno službo. Med cijazenjem z vlakom med Kamnikom in Ljubljano bi kvečjemu lahko napisala le kakšno kriminalko. Na evakuacijskem letu iz ZDA na lastne stroške tik pred izbruhom epidemije koronavirusa tudi ni dobila toplega obroka.

Pisateljica in publicistka Ana Schnabl pravi, da ni optimistka, ampak žalostna socialistka. Pogovarjamo se tudi o ustvarjalnih procesih, o odnosih, brskanju po samem sebi. Kako je živeti kot prosti radikal, zakaj je glava anus emocij in kako obstajajo ljudje čolnički in ljudje galeje.

Da je ženska, je vedela že kot otrok, ki so mu ob rojstvu dali ime Nenad. Salome, medijska osebnost, zvezda resničnostnih šovov, igralka, plesalka, pevka, imitatorka, kraljica preobleke, slikarka, natakarica in borka za človekove pravice, se je 24. marca 2009 ponovno rodila. Takrat je namreč prestala operacijo potrditve spola.

S svojo življenjsko zgodbo, pogumom, odprtostjo in vztrajnostjo je Salome številnim ljudem navdih. "Vsi imamo podobne probleme, a na naše težave gledajo drugače, ker so mavrične. Raje imam mavrično kot sivo življenje," pripoveduje Salome, ki se je pred štiridesetimi leti zaljubila v Slovenijo.

Slovenska režiserka, večkratna prejemnica Borštnikove nagrade in nagrajenka Prešernovega sklada, se podpisuje pod več deset gledaliških in v zadnjem času tudi opernih predstav. Nekoč se je ukvarjala tudi s filmom, še pred tem - pri njenih rosnih 15. letih - pa jo je širša javnost nekdanje skupne država spoznala kot obetavno kantavtorico. Danes ne poje več, kot režiserka pa ustvarja večinoma v Nemčiji, Avstriji in Švici. Pred kratkim je kar nekaj prahu dvignila njena izjava o “lenih levičarjih”, ki da znajo svoj glas povzdigniti le tam, kjer jih to nič ne stane. S tem se je odzvala na nedavni incident na premieri ene njenih predstav v Bochumu, kjer je razjarjeno občinstvo napadlo igralca, ki je na odru upodobil fašista.