Nad Frekvenco X bo tokrat oblačno nebo. A ti oblaki ne bodo iz vodne pare, ampak iz tisočev strežnikov. Kar navadili smo se reči, da je nekaj shranjeno v oblaku, pa bolj redko pomislimo, kaj oblak sploh je. Razmislili bomo torej o shranjevanju podatkov, delovanju strežniških centrov, nadzorom nad njimi, njihovo fizično lokacijo in predvsem porabo energije. Veliki podatkovni centri bodo namreč do leta 2030 porabili dvakrat več električne energije kot danes - pa že danes največji med njimi porabijo toliko energije, kot je proizvede NEK. V Frekvenci X torej tudi o vplivu vaših starih elektronskih sporočil na okolje.

Gosti:

Jajca so izvor kar 90 odstotkov vseh organizmov na Zemlji. Skrbijo za preživetje vrst, zato lahko rečemo tudi, da so naše čaše nesmrtnosti. Zato se tokrat podajamo v neverjeten svet jajc, v katerem iščemo najstarejše, pa tudi največje, najmanjše in najbolj nenavadno. Lahko rečemo tudi, da iščemo dlako v jajcu.

Sogovorniki:

Letos mineva sto let od prelomnega trenutka, ko je nemški fizik Werner Heisenberg izpeljal zakone moderne kvantne fizike. Kar se je začelo kot abstraktna teorija za razlago skrivnostnih pojavov, je v desetletjih preraslo v temelje sodobnih tehnologij. Tokrat smo potovali v svet fotonov in elektronov in ta svet je precej drugačen od tega, ki smo ga vajeni in kot ga spontano razumemo. Če se nam zdi, da je v našem svetu vse obstaja na določenem mestu ob določenem času, je ta svet, kvantni svet, kot mu pravimo, zavit v meglo verjetnosti. Slišati je zapleteno … in najbrž je res kaj na tem. Frekvenca X je bila ob Kvantnem dnevu na Inštitutu Jožef Stefan, da vso to zapletenost vsaj malo razblini.

Gostje:

Poglavja:

00:01:14 Kaj je kvantna znanost?

00:06:14 Kaj je kvantna prepletenost?

00:09:42 Kako študentje razmišljajo o kvantni fiziki?

00:15:21 Zgodovina kvantne mehanike

00:33:00 Slovarček izrazov iz kvantne fizike

00:47:30 Kaj pomeni biti fizik?

00:57:26 Uporaba kvantne fizike v glasbi

00:59:46 Eksperiment, kvantno kriptiranje in teleportacija

01:16:20 Kje se uporabljajo kvantne tehnologije?

01:25:01 Kakšna je vloga slovenskih fizikov v svetu kvantne fizike

Arheologi že dolgo niso več le žličkarji, ki iz tal pod nami izvabljajo okostnjake in zaklade. V zadnjem času ta veda doživlja skokovit napredek, saj si podaja roke z radiokarbonskimi in izotopskimi analizami ter genetskimi preiskavami, ob pomoči katerih lahko samo na osnovi prgišča prsti ugotavlja, kako so ljudje živeli pred tisočletji, kaj so jedli in kako so se gibali. V tokratni Frekvenci X potujemo v obdobje bronaste in železne dobe in se tudi vprašujemo, kaj nas lahko o spopadanju z različnimi okoljskimi in družbenimi izzivi naučijo tisti časi.

Poglavja:

00:01:09 Kako je bilo nad Igom nekoč?

00:03:15 Nove metode terenskega zbiranja podatkov

00:05:10 Kakšno vlogo ima ogenj za arheologe?

00:06:15 S terena v laboratorij

00:07:58 Kdo je Christophe Snoeck?

00:10:04 Kakšna je vloga analize stabilnih izotopov, na primer stroncija? Ali: Si to, kar ješ.

00:12:25 S tovrstnimi metodami pridejo do besede do zdaj nevidne plati zgodovine

00:13:41 Kaj so z novimi metodami odkrili v Novem mestu?

00:17:20 O visoki mobilnosti žensk v zgodnji bronasti dobi srednje Evrope s Philippom Stockhammerjem

00:23:33 Česa nas lahko naučijo stare kulture?

00:27:03 Solza teh žensk, ki so prihajale iz oddaljenih krajev, ne moremo izslediti Ali: O vlogi umetnosti

00:31:18 Prihodnjič pa o kvantni fiziki

V zadnjem obdobju je pozornost vzbudilo kar nekaj znanstvenih študij, ki se ukvarjajo s slabljenjem atlantske meridionalne cirkulacije. Če bi se ta ustavila, bi to v severni Evropi privedlo do drastične ohladitve. Burno razpravo je sprožila analiza Dancev Petra in Susanne Dietlevsen, brata in sestre, fizika in statističarke, ki napovedujeta, da se lahko to zgodi že sredi tega stoletja. Kaj se torej dogaja s severnoatlantsko meridionalno cirkulacijo, v Frekvenci X.

Gost:

Poglavja:

00:03:12 Peter Ditlevsen o odmevnem članku iz leta 2023

00:00:01 O mehanizmu slabljenja AMOC-a in kako je to navdihnilo filmske ustvarjalce

00:05:14 Kaj je atlantska meridionalna cirkulacija in kako se razlikuje od Zalivskega toka?

00:07:12 Kakšni so trenutni trendi v moči te cirkulacije? Ali slabi?

00:12:35 Kaj bi se zgodilo, če bi se AMOC povsem ustavil?

00:15:02 AMOC v preteklih ledenih dobah

00:18:47 Ditlevsen ima veliko podpornikov, pa tudi nasprotnikov

00:22:51 Peter Ditlevsen o Grenlandiji in prelomnih točkah

00:28:59 Pa prihodnjič?

Menopavza je zadnja menstruacija v življenju žensk. V povprečju jo doživijo pri 51. letu starosti, potem pa pride obdobje pomenopavze, ki lahko zajema kar tretjino njenega življenja. A vendar je treba o tem obdobju začeti razmišljati že po 35. letu. Zakaj? Kateri so (prvi) simptomi (peri)menopavze, kaj se dogaja v ženskem telesu, ko estrogen in progesteron nihata, in kako se lahko ženske pripravijo na to obdobje? Kakšno vlogo ima prehrana, kakšno vadba? Kako nihanje hormonov vpliva na možgane in zakaj so ženske dovzetnejše za Alzheimerjevo bolezen, srčno-žilne bolezni in težave s kostmi? Predvsem pa, kakšen odnos ima družba do perimenopavze in menopavze in ali se ženske zaradi simptomov menopavze srečujejo z nerazumevanjem in diskriminacijo?

Sogovornice:

Poglavja:

00:00:01 Uvod

00:00:55 Zakaj bi morale o menopavzi razmišljati že ženske pri 35. letih in kateri so prvi znaki?

00:03:06 Razlika med perimenopavzo, menopavzo in pomenopavzo

00:06:30 Kaj vpliva na dolžino perimenopavze in njen začetek?

00:10:46 Odnos družbe do menopavze in žensk v tem obdobju

00:13:44 Zakaj menopavze ne smemo enačiti s starostjo?

00:15:55 Hrana in menopavza

00:18:24 O vsestranski obremenjenosti žensk v tem obdobju

00:19:54 Ne meša se vam, to mine!

00:24:14 Ženske v menopavzi in delo – se zaradi menopavze raje umikajo?

00:29:25 Menopavza v drugih kulturah … in tudi o prehrani

00:38:29 Tveganje za srčno-žilne bolezni in druge telesne spremembe

00:43:03 Pomen telesne vadbe in pridobivanje teže

00:47:47 O povezavi menopavze in Alzheimerjeve bolezni in druge novosti v raziskavah in zdravilih

00:52:11 Kako lahko menopavzalni prehod kot družba bolje ozavestimo?

00:52:24 Pa prihodnjič?

Današnja Frekvenca X je v znamenju pomladi. V tem delu leta je na severni polobli vse bolj očitno, da pomlad iz leta v leto prehiteva, to pa vpliva na hitrejše cvetenje rastlin in sproža neusklajenost razvojnih ciklov živali. Naša osrednja gostja bo Američanka Camille Parmesan, ki je kot ena prvih z raziskavami selitev metuljev v 90. letih prejšnjega stoletja empirično dokazala delovanje podnebnih sprememb na naravo. Maja Ratej ob njej gosti še vrsto slovenskih strokovnjakov, ki prehitevanje pomladi spremljajo v sadovnjakih, med opraševalci in pticami.

Staranje in vitalna dolgoživost sta v razvitem svetu izjemno aktualni vprašanji. Ohranjanje gibkih možganov v pozni starosti je cilj mnogih, a dobro psihofizično stanje v jeseni življenja je odvisno od zelo različnih dejavnikov. Česa se lahko naučimo od slovenskih starostnikov, v čem je skrivnost dolgoživosti japonske družbe, kakšni so preboji na področju znanosti dolgega življenja, kako bi lahko s posegi v celice podaljšali življenjsko dobo? Je večna mladost realnost ali utopija? Si je zares tudi želimo?

Sogovorniki:

S časovne razdalje petih let iz različnih poljudno-znanstvenih vidikov analiziramo pandemijo koronavirusa. Kaj vemo danes, česar leta 2020 nismo, kako nam to lahko pride prav, česa smo se naučili iz širših družbenih posledic pandemije?

Kako zveni zlitje črnih lukenj? Ali pa, kako je slišati, če svojo izkušnjo okušanja piva prevedemo v melodijo? Kako nam lahko zvok pomaga pri predstavitvi podatkov o podnebnih spremembah? O znanosti ponavadi beremo ali pa jo gledamo, redkeje jo zgolj slišimo. No, danes jo bomo predvsem slišali. Uzvočevanje podatkov (ang. data sonification) omogoča neobičajen dostop do znanosti in podatkov ter aktivira tiste čute, ki jih doslej nismo povezovali s kognitivnim doumevanjem. Pred tokratno Frekvenco X zato le še tale popotnica: zaprite oči in napnite ušesa!

Sogovorniki:

Poglavja:

00:12:00 Podatkovno uzvočevanje na področju ozaveščanja o podnebnih spremembah

00:20:47 Kaj vse nam omogočajo različne razsežnosti oziroma lastnosti zvoka?

00:25:50 Nismo naučeni poslušanja podatkov

00:27:53 Uzvočevanje podatkov še ni standardizirano

00:31:16 Velik izziv so točne vrednosti

00:33:40 Uzvočevanje naredi znanost dostopnejšo

00:02:25 Kaj je podatkovno uzvočenje?

00:01:06 Kako so v 80. letih ob pomoči zvoka ugotovili, kaj ovira delovanje sonde Voyager 2

00:03:16 Kako zaznavamo in dojemamo zvok?

00:04:39 Sluha ne moremo kar “izklopiti”, zato je zvok primeren za opozorila

00:08:11 Geigerjev števec, eden prvih načinov uzvočenja nekega podatka

00:14:35 Zvoki, glasba in čustva

00:23:01 Kako zvenijo vonj, tekstura in okus piva?

00:30:18 Vsi podatki niso enako primerni za uzvočevanje

00:31:42 Učinek zabave s koktejli

00:32:40 Kako zveni trk črnih lukenj?

00:34:14 Podatkovno uzvočevanje ni "killer app"?

00:35:03 Prihodnost podatkovnega uzvočevanja?

00:36:40 Uzvočenje nastajanja tokratne epizode Frekvence X

00:38:56 Prihodnjič pa z različnih zornih kotov pogledamo na pandemijo koronavirusne bolezni