Frekvenca X

By RTVSLO – Val 202

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.... more

5

88 ratings

Download on the App Store

Download on the App Store

Get it on Google Play

FAQs about Frekvenca X:

How many episodes does Frekvenca X have?

The podcast currently has 575 episodes available.

Frekvenca X episodes:

April 02, 2025Preti severni Evropi nova ledena doba?
V zadnjem obdobju je pozornost vzbudilo kar nekaj znanstvenih študij, ki se ukvarjajo s slabljenjem atlantske meridionalne cirkulacije. Če bi se ta ustavila, bi to v severni Evropi privedlo do drastične ohladitve. Burno razpravo je sprožila analiza Dancev Petra in Susanne Dietlevsen, brata in sestre, fizika in statističarke, ki napovedujeta, da se lahko to zgodi že sredi tega stoletja. Kaj se torej dogaja s severnoatlantsko meridionalno cirkulacijo, v Frekvenci X.
Gost:
prof. Peter Ditlevsen, Inštitut Nielsa Bohra

Zapiski:
Članek Petra in Susanne Ditlevsen iz leta 2023
Razlaga Stefana Rahmstorfa
Lanskoletna Frekvenca X z gostom Matjažem Ličerjem
Science o tem, ali je AMOC pred prelomno točko
AMOC je za zdaj - kot kaže - stabilen
Fotografija: Thach Tran, Pexels
Poglavja:
00:03:12 Peter Ditlevsen o odmevnem članku iz leta 2023
00:00:01 O mehanizmu slabljenja AMOC-a in kako je to navdihnilo filmske ustvarjalce
00:05:14 Kaj je atlantska meridionalna cirkulacija in kako se razlikuje od Zalivskega toka?
00:07:12 Kakšni so trenutni trendi v moči te cirkulacije? Ali slabi?
00:12:35 Kaj bi se zgodilo, če bi se AMOC povsem ustavil?
00:15:02 AMOC v preteklih ledenih dobah
00:18:47 Ditlevsen ima veliko podpornikov, pa tudi nasprotnikov
00:22:51 Peter Ditlevsen o Grenlandiji in prelomnih točkah
00:28:59 Pa prihodnjič?
...more
32min
March 26, 2025Menopavze ne smemo enačiti s starostjo
Menopavza je zadnja menstruacija v življenju žensk. V povprečju jo doživijo pri 51. letu starosti, potem pa pride obdobje pomenopavze, ki lahko zajema kar tretjino njenega življenja. A vendar je treba o tem obdobju začeti razmišljati že po 35. letu. Zakaj? Kateri so (prvi) simptomi (peri)menopavze, kaj se dogaja v ženskem telesu, ko estrogen in progesteron nihata, in kako se lahko ženske pripravijo na to obdobje? Kakšno vlogo ima prehrana, kakšno vadba? Kako nihanje hormonov vpliva na možgane in zakaj so ženske dovzetnejše za Alzheimerjevo bolezen, srčno-žilne bolezni in težave s kostmi? Predvsem pa, kakšen odnos ima družba do perimenopavze in menopavze in ali se ženske zaradi simptomov menopavze srečujejo z nerazumevanjem in diskriminacijo?
Sogovornice:
specialistka ginekologije in porodništva Maruša Strgulc, dr. med.
Sonja Lokar, sociologinja
Maja Smole, ženska z izkušnjo menopavze
Zapiski:
Raziskovalni projekti Lise Mosconi
Nature ta mesec o povezavi menopavze z Alzheimerjevo boleznijo
Ne 'meno-PAVZA', ampak nov ZAGON
Poglavja:
00:00:01 Uvod
00:00:55 Zakaj bi morale o menopavzi razmišljati že ženske pri 35. letih in kateri so prvi znaki?
00:03:06 Razlika med perimenopavzo, menopavzo in pomenopavzo
00:06:30 Kaj vpliva na dolžino perimenopavze in njen začetek?
00:10:46 Odnos družbe do menopavze in žensk v tem obdobju
00:13:44 Zakaj menopavze ne smemo enačiti s starostjo?
00:15:55 Hrana in menopavza
00:18:24 O vsestranski obremenjenosti žensk v tem obdobju
00:19:54 Ne meša se vam, to mine!
00:24:14 Ženske v menopavzi in delo – se zaradi menopavze raje umikajo?
00:29:25 Menopavza v drugih kulturah … in tudi o prehrani
00:38:29 Tveganje za srčno-žilne bolezni in druge telesne spremembe
00:43:03 Pomen telesne vadbe in pridobivanje teže
00:47:47 O povezavi menopavze in Alzheimerjeve bolezni in druge novosti v raziskavah in zdravilih
00:52:11 Kako lahko menopavzalni prehod kot družba bolje ozavestimo?
00:52:24 Pa prihodnjič?
...more
57min
March 19, 2025Narava je padla iz ritma
Današnja Frekvenca X je v znamenju pomladi. V tem delu leta je na severni polobli vse bolj očitno, da pomlad iz leta v leto prehiteva, to pa vpliva na hitrejše cvetenje rastlin in sproža neusklajenost razvojnih ciklov živali. Naša osrednja gostja bo Američanka Camille Parmesan, ki je kot ena prvih z raziskavami selitev metuljev v 90. letih prejšnjega stoletja empirično dokazala delovanje podnebnih sprememb na naravo. Maja Ratej ob njej gosti še vrsto slovenskih strokovnjakov, ki prehitevanje pomladi spremljajo v sadovnjakih, med opraševalci in pticami.
Gostje:
dr. Camille Parmesan, raziskovalni center CNRS v Franciji, vodilna znanstvenica pri IPCC,
dr. Matej Stopar, Kmetijski inštitut Slovenije,
dr. Danilo Bevk, Nacionalni inštitut za biologijo,
dr. Al Vrezec, Nacionalni inštitut za biologijo.
Zapiski:
Akcija Pru Čmru
Članek Camille Parmesan iz leta 2003
O čem smo govorili?
00'00'' Opažate, da se pomlad začenja vse prej?
02'51'' Življenjski cikli rastlin in živali se spreminjajo
03'59'' Strokovnjaki za sadjarstvo o premiku pomladi
08'02'' Prelomen članek Camille Parmesan iz leta 2003
10'10'' O Camille Parmesan in njenih prvih raziskavah metuljev
13'47'' O tem, kaj je razvojna past
14'32'' Opraševalci in premik pomladi
16'45'' Prehitevanje pomladi občutijo tudi ptice
20'15'' Pomladni premik je postal eden od ključnih dokazov podnebnih sprememb
24'26'' Pa prihodnjič?
Fotografija: Ricardo B. Brazziell / Austin American-Statesman
...more
25min
March 12, 2025Skrivnosti dolgoživosti
Staranje in vitalna dolgoživost sta v razvitem svetu izjemno aktualni vprašanji. Ohranjanje gibkih možganov v pozni starosti je cilj mnogih, a dobro psihofizično stanje v jeseni življenja je odvisno od zelo različnih dejavnikov. Česa se lahko naučimo od slovenskih starostnikov, v čem je skrivnost dolgoživosti japonske družbe, kakšni so preboji na področju znanosti dolgega življenja, kako bi lahko s posegi v celice podaljšali življenjsko dobo? Je večna mladost realnost ali utopija? Si je zares tudi želimo?
Sogovorniki:
Metka Kramar, upokojena klinična psihologinja
Prof. dr. Kohei Watanabe, strokovnjak za gibanje
Prof. dr. Tamara Lah Turnšek, dolgoletna direktorica NIB
Prof. dr. Ivica Rubelj, raziskovalec dolgoživosti
Stanovalke Doma Pod Gorco v Mariboru
*Epizoda je v Tednu možganov nastala v sodelovanju z oddajo Možgani na dlani na Prvem programu Radia Slovenija.
...more
31min
March 05, 2025Koronavirus na distanci
S časovne razdalje petih let iz različnih poljudno-znanstvenih vidikov analiziramo pandemijo koronavirusa. Kaj vemo danes, česar leta 2020 nismo, kako nam to lahko pride prav, česa smo se naučili iz širših družbenih posledic pandemije?
Sogovorniki:
Prof. George Fu Gao, kitajski virolog in imunolog
Dr. Miša Korva, mikrobiologinja, Medicinska fakulteta v Ljubljani
Prof. Dominic Abrams, britanski socialni psiholog
...more
30min
February 26, 2025Kako zveni znanost?
Kako zveni zlitje črnih lukenj? Ali pa, kako je slišati, če svojo izkušnjo okušanja piva prevedemo v melodijo? Kako nam lahko zvok pomaga pri predstavitvi podatkov o podnebnih spremembah? O znanosti ponavadi beremo ali pa jo gledamo, redkeje jo zgolj slišimo. No, danes jo bomo predvsem slišali. Uzvočevanje podatkov (ang. data sonification) omogoča neobičajen dostop do znanosti in podatkov ter aktivira tiste čute, ki jih doslej nismo povezovali s kognitivnim doumevanjem. Pred tokratno Frekvenco X zato le še tale popotnica: zaprite oči in napnite ušesa!
Sogovorniki:
dr. Lutz Bornmann, sociolog znanosti in dela na oddelku za znanstvene in inovacijske študije na upravnem sedežu društva Maxa Plancka v Münchnu,
dr. Katharina Groß-Vogt, raziskovalka z Univerze za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Gradcu,
dr. Anka Slana Ozimič, docentka za kognitivno znanost na Oddelku za psihologijo ljubljanske Filozofske fakultete in članica Laboratorija za kognitivno nevroznanost,
dr. Dunja Fabjan, astrofizičarka s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in članica Zavoda Cosmolab,
Urban Pompe, predavatelj v Izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo na Institutu Jožef Stefan,
dr. Matevž Pesek, docent na fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, ki se ukvarja s pridobivanjem informacij iz glasbe.
Zapiski:
Zemljin srčni utrip
Uzvočenje znanstvenega dela Loeta Leydesdorffa
Black Hole Hunter
Podkast Loud Numbers
Aplikacija Two Tone
Poglavja:
00:12:00 Podatkovno uzvočevanje na področju ozaveščanja o podnebnih spremembah
00:20:47 Kaj vse nam omogočajo različne razsežnosti oziroma lastnosti zvoka?
00:25:50 Nismo naučeni poslušanja podatkov
00:27:53 Uzvočevanje podatkov še ni standardizirano
00:31:16 Velik izziv so točne vrednosti
00:33:40 Uzvočevanje naredi znanost dostopnejšo
00:02:25 Kaj je podatkovno uzvočenje?
00:01:06 Kako so v 80. letih ob pomoči zvoka ugotovili, kaj ovira delovanje sonde Voyager 2
00:03:16 Kako zaznavamo in dojemamo zvok?
00:04:39 Sluha ne moremo kar “izklopiti”, zato je zvok primeren za opozorila
00:08:11 Geigerjev števec, eden prvih načinov uzvočenja nekega podatka
00:14:35 Zvoki, glasba in čustva
00:23:01 Kako zvenijo vonj, tekstura in okus piva?
00:30:18 Vsi podatki niso enako primerni za uzvočevanje
00:31:42 Učinek zabave s koktejli
00:32:40 Kako zveni trk črnih lukenj?
00:34:14 Podatkovno uzvočevanje ni "killer app"?
00:35:03 Prihodnost podatkovnega uzvočevanja?
00:36:40 Uzvočenje nastajanja tokratne epizode Frekvence X
00:38:56 Prihodnjič pa z različnih zornih kotov pogledamo na pandemijo koronavirusne bolezni
...more
40min
February 19, 2025Ko imaš kup težav, izvidi pa normalni
Danes pa o funkcijski nevrološki motnji oziroma komunikacijskem šumu v našem živčevju.
Se morda spomnite zgodbe o deklici Heidi, ki v planinah prijateljici Klari čudežno pomaga, da stopi z invalidskega vozička in shodi? Po eni od teorij bi lahko Klara trpela za funkcijsko nevrološko motnjo. Za tem izrazom se skriva izjemno širok spekter simptomov, ki so posledica motenj v delovanju živčevja za razliko od motenj, ki so posledica strukturnih okvar naših možganov. Ko je v delovanju našega živčevja torej prisoten šum in gre za okvare softvera in ne hardvera.
Za funkcijsko nevrološko motnjo trpijo ne tako redki ljudje, ki so bili v zgodovini pogosto deležni najrazličnejših diagnoz, od histerije do uročenosti. To so pogosto ljudje, ki so v svojih najbolj produktivnih letih, a z debelimi zdravniškimi kartotekami in ponavljajočo se zgodbo iz ordinacij, da so izvidi preiskav normalni, da je 'vse v glavi' in da naj se le izogibajo stresu. A zdaj vemo, da je zadaj več kot to, da je lahko za njihove težave kriva funkcijska nevrološka motnja. Kaj točno je to, razložimo v tokratni Frekvenci X.
Gostje:
Klinična psihologinja Helena Lukan, Nevrološka klinika, UKC Ljubljana
Nevrolog Rok Berlot, Nevrološka klinika, UKC Ljubljana
Nevrolog Jon Stone, pionir raziskovanja funkcijske nevrološke motnje, Univerza v Edinbourgu
Nikolai Jeffs, oseba s funkcijsko nevrološko motnjo
Zapiski:
Jon Stone na YouTubeu pojasni, kaj je funkcijska nevrološka motnja
O motnji na neurosymptoms.org
It's All In Your Head, avtorica Suzanne O'Sullivan
Sleeping Beauties, avtorica Suzanne O'Sullivan
Poglavja oddaje ali kdaj v oddaji najdeš kaj:
00:25 Zgodba Pauline iz knjige It's All In Your Head
02:16 Kako se kaže funkcijska nevrološka motnja?
02:15 Nikolai Jeffs in prvi simptomi
05:43 FNM skozi zgodovino: of uročenosti do histerije
08:11 Motnja v klasični literaturi
08:54 Kaj vse lahko spada pod laično razumevanje psihosomatike?
10:06 Kakšen je mehanizem v ozadju funkcijske nevrološke motnje?
12:32 Življenje s simptomi funkcijske nevrološke motnje?
15:40 Kaj sproži in kaj vzdržuje FNM?
19:15 Zakaj je pomembno čim prej postaviti diagnozo?
20:06 Kako nevrologi ugotovijo, ali gre za FNM?
22:11 O kognitivni motnji
23:51 Učinkovitost kognitivno-vedenjske terapije
27:02 O napredku raziskav na tem področju
28:32 O vlogi socialnih faktorjev
31:12 Oseba s FNM se mora čim prej vrniti na delo
34:13 Prihodnjič pa o sonifikaciji oziroma pomenu zvokov v znanosti
...more
36min
February 12, 2025 Lidar – tehnologija, prek katere se nam odpira nov pogled na površje Zemlje
V Frekvenci X bomo preučili tehnologijo, ki nam pomaga bolje razumeti površje Zemlje, z njo spoznavamo svojo zgodovino, zaradi nje porabimo manj škodljivih pesticidov, ob njeni pomoči bomo lahko bolj poplavno varni. Na prvi pogled povsem nepovezana področja, a skupno jim je, da pri njihovem raziskovanju uporabljamo lasersko skeniranje površja oziroma tehniko lidar. Razmislili bomo o vlogi umetne inteligence, ki je omogočila nove rabe lidarja, in se odpravili v mehiške džungle, da spoznamo praktično uporabo te tehnologije na terenu.
Gosta:
– Nejc Dougan, geodet, soustanovitelj podjetja Flai, in
– dr. Aleš Marsetič, Inštitut za antropološke in prostorske študije ZRC Sazu.
Povezava do testnega 3D vpogledovalnika v lidarski posnetek Slovenije
Foto: Flai
...more
32min
February 05, 2025Spomini nas gradijo, brez njih izgubimo sami sebe
Ni čudovito, da prav vsak izmed nas s sabo nosi kakšen spomin, tako živ, da ga lahko prikliče v vsakem delu dneva? Lahko je le droben trenutek iz otroštva, vonj babičine kuhinje ali pa prva vožnja s kolesom. Gotovo ga imate tudi vi. Kar pomislite.
Ste se kdaj vprašali, kako nastajajo vaši spomini in zakaj nekateri ostanejo živi vse življenje, drugi pa zbledijo v pozabo? V tokratni Frekvenci X se podajamo v zapletene mreže naših možganov, kjer se spomini oblikujejo, spreminjajo in včasih tudi izginejo. V oddaji tudi o hipokampusu, amigdali in drugih možganskih strukturah, pa o tem, zakaj travmatične dogodke kdaj izbrišemo iz spomina in kaj se dogaja s spomini med spanjem? Z nekaj izzivi pa preizkušamo tudi lasten spomin.
Gostje:
Nik Škrlec, igralec in voditelj, tudi nekdanji rekorder v citiranju decimalk števila pi
dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog, Nevrološka klinika, UKC Ljubljana
dr. Grega Repovš, vodja Laboratorija za kognitivno znanost, profesor na oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani
dr. Milica Gregorič Kramberger, specialistka nevrologije, Center za kognitivne motnje, Nevrološka klinika, UKC Ljubljana
Oddajo o vzrokih Alzheimerjeve bolezni in potencialnih zdravilih lahko najdete tukaj.
...more
43min
January 29, 2025Ihan o covidu: Eno so dramatične zgodbe na YouTubeu, drugo je pa medicina
Ste kdaj zasledili, koliko zdravstvenih zapletov se v zadnjem obdobju v laičnih pogovorih pripisuje okužbam s covidom oziroma cepljenju zoper njega? Pa kaj od tega drži? V pogovoru z imunologom, pulmologom, epidemiologinjo raka in nevrologom pet let po izbruhu pandemije raziskujemo, če je raka res več, kako je z dolgotrajnim covidom, kako hitro so okrevali najhuje prizadeti in kako kaže mRNK cepivom.
Gostje:
dr. Rok Berlot, Klinični oddelek za bolezni živčevja v UKC Ljubljana, docent za področje nevrologija na Medicinski fakulteti v Ljubljani
prim. mag. Matjaž Turel, vodja Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije na UKC Ljubljana
dr. Vesna Zadnik, predstojnica sektorja Onkološke epidemiologije in registra raka na Onkološkem inštitutu v Ljubljani
dr. Alojz Ihan, vodja Laboratorija za celično imunologijo in oddelka za imunologijo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo, predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani
Strokovna sodelavka: dr. Zarja Muršič. Bral je Igor Velše.
Zapiski:
Covid pet let pozneje v Science.
O dolgotrajnem covidu v Nature.
O dolgotrajnem covidu v The Lancet.
SciShow o povezavi covida in raka, članek v reviji Medical Virology.
Prihodnost mRNK cepiv za zdravljenje raka, več tudi tu.
Poglavja oddaje:
00'00'' Uvod
04'45'' Davek koronavirusa
06'07'' Matjaž Turel o posebnostih covida, okrevanju pljuč in pojavnosti embolij
11'13'' Alojz Ihan o YouTube-gurujih in tem, zakaj zdravstvene izide tako radi pripišemo cepljenju
14'17'' O dolgem covidu z Alojzom Ihanom in Rokom Berlotom
20'46'' Kako virus deluje na možgane?
22'49'' Tveganje za možgansko kap ob okužbi in cepljenju?
24'04'' Covid in rak
25'32'' Kaj so zaradi epidemije zabeležili na Registru raka?
28'30'' Napredek v virusni diagnostiki
29'43'' O mRNK cepivih
31'20'' Sklepne misli sogovornikov
...more
37min

FAQs about Frekvenca X:

How many episodes does Frekvenca X have?

The podcast currently has 575 episodes available.