Frekvenca X

By RTVSLO – Val 202Science Social Sciences Natural Sciences

Favorites
27
Followers
Typical duration
29 min
per episode

Based on Podcast App listening data

Frekvenca X episodes

October 28Za dober krompir potrebujemo več kot srečo
Krompir je danes takoj za rižem, pšenico in koruzo 4. najpomembnejša poljščina za prehrano ljudi na svetu. Pridelujejo ga v več kot 150 državah, na leto pa ga po podatkih Združenih narodov po svetu zraste približno 370 milijonov ton.
V Evropo je iz Južne Amerike prispel v 16. stoletju, pri nas pa se je v prehrani širše uveljavil šele v 19. stoletju. Zakaj so bili ljudje do njega sprva nezaupljivi in kako je postal tako zelo "naš''?
V tokratni Frekvenci X pa se ne ustavimo le pri zgodovinski poti te poljščine. Govorimo tudi o tem, kako se krompir danes brani pred boleznimi in škodljivci ter kako nastajajo nove slovenske sorte, ki bi bile odpornejše proti boleznim in suši. Torej: od A do Ž o krompirju.
Sogovorniki:
Barbara Sosič, kustosinja za področje kmetijstva v Slovenskem etnografskem muzeju,
dr. Kristina Gruden, raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za biologijo,
dr. Peter Dolničar, strokovnjak za krompir in žlahtnitelj slovenskih sort na Kmetijskem inštitutu Slovenije.
23 min
October 21Za to, da bi dobili dengo, vam ni treba na Maldive. Dovolj je že Italija.
Denga v Italiji, čikungunja v Franciji, komarji, ki prenašajo te bolezni, nekoč značilne za tropske kraje, pa vse bližje našim domovom. V tokratni Frekvenci X raziskujemo naraščajoče tveganje eksotičnih bolezni pri nas, ki jih prenašajo komarji. Kako se okužimo z dengo, čikungunjo in boleznijo Zahodnega Nila in kakšno vlogo pri njihovem širjenju igrajo podnebne spremembe? In predvsem: kako se lahko zaščitimo, ko so roji komarjev vse številčnejši tudi pri nas?
Gostje:
Dr. Miša Korva, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani
Dr. Katja Adam, raziskovalka komarjev na UP FAMNIT
Dr. Laurel Di Sera, podoktorska raziskovalka, ki išče povezave med podnebnimi spremembami in širjenjem komarjev, ICTP v Trstu
Poglavja:
00:00:43 Kako zelo nas motijo komarji?
00:01:41 Komarjev je vedno več
00:03:33 Kaj so denga, virus Zahodnega Nila in čikungunja in kako jih prepoznamo?
00:08:15 Porast primerov v naši regii
00:10:26 Kaj pomeni izraz 'lokalna okužba'?
00:13:21 Kako dolgo je človek pri teh boleznih prenašalec in kako se okužimo?
00:16:38 O tem, kako podnebje vpliva na prihod tujerodnih vrst komarjev z Laurel di Sera
00:20:16 Zatirati z zaplinjanjem? Pri nas (še) ne
00:22:43 Kolikšen je globalen davek teh bolezni?
00:23:54 Kako napredujejo rešitve za zdravljenje in cepljenje pri teh boleznih?
00:25:22 Od komarjev pa h klopom: Odkrili novo povzročiteljico bolezni, ki jih prenašajo klopi
00:27:37 Začenja se sezonsko cepljenje proti gripi
30 min
October 14Suša bo v prihodnje močno zarezala v našo prehrano: "Scenarija, ki bi vključeval toliko slabih stvari, sploh nismo razvili."
Vročinski valovi, suše in poplave že spreminjajo evropsko kmetijstvo. Pridelki so manjši, cene hrane rastejo, kmetje pa opozarjajo, da ob vse bolj nepredvidljivem podnebju ne morejo več zagotavljati hrane pod pogoji svetovne konkurence. Kaj se zgodi, ko podnebna kriza postane kriza prehranske varnosti? Bomo postali vse bolj odvisni od uvoza ali bomo zaščitili domačo pridelavo? Kdo bo imel v prihodnosti največjo moč nad hrano? In ali lahko Evropa hkrati zagotovi dostopno hrano, dostojno življenje kmetov in učinkovito podnebno politiko?
V pogovoru so sodelovali:
novinarka Dela Maja Prijatelj Videmšek,
dr. Žiga Malek, raziskovalec rabe tal in ekosistemov na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani,
dr. Marina Pintar s Katedre za agrometeorologijo, urejanje kmetijskega prostora ter ekonomiko in razvoj podeželja na Biotehniški fakulteti v Ljubljani,
mladi in inovativni kmet Domen Benčina z družinske kmetije Pr' Birtovih.
Okrogla miza je bila del Avdiofestivala, ki je v ljubljanski Cukrarni potekal 28. septembra 2026.
44 min
October 07Nobelove 2026: Od novih glasnikov vesolja, svetlobnih žarkov v možganih do 'levih' in 'desnih' v naravi
V Frekvenci X ta teden napeto spremljamo letošnje razglasitve Nobelovih nagrad v medicini, fiziki in kemiji. Razkrivajo prelomna odkritja: od nove obetavne metode optogenetike v nevroznanosti do nenavadnih delcev nevtrinov, ki vsako sekundo v stotinah milijard preletijo sleherni kvadratni centimeter našega telesa. V sredo, ravno v času, ko bodo razglasili še letošnje lavreate v kemiji, se bomo v živo oglasili izpred Kemijskega inštituta ter s sogovorniki razpravljali o tem, kaj je najboljše svetovne znanstvenike pripeljalo do Nobelove nagrade, kakšna je zgodba za njimi in zakaj je njihovo delo tako prelomno.
Sogovorniki:
dr. Grega Repovš, Filozofska fakulteta v Ljubljani
dr. Peter Križan, Institut 'Jožef Stefan'
dr. Samo Stanič, Univerza v Novi Gorici
dr. Matej Huš, Kemijski inštitut
Poglavja:
00:00:26 Zakaj so Nobelove nagrade deležne tolikšne pozornosti?
00:05:41 Pa Nobelove kdaj udarijo tudi mimo?
00:07:35 O Nobelovi v medicini z Grego Repovšem
00:16:27 O Nobelovi v fiziki s Petrom Križanom in Samom Staničem
00:24:33 O Nobelovi v kemiji z Matejem Hušem
00:01:53 Na koga stavijo v kemiji ali kako smo v živo pospremili razglasitev lavreatov v kemiji
33 min
September 30Frekvenca brez meja 5/5: Reka se ponaša z enim od svetovnih centrov za virusno imunologijo
V zadnji letošnji Frekvenci brez meja obiščemo Medicinsko fakulteto Univerze na Reki, ki ima prostore v čudoviti zgodovinski stavbi v enem najstarejših delov mesta. Tokrat pa tam ne odkrivamo le zgodovine, ampak predvsem prihodnost medicine. To najdemo v laboratorijih Centra za proteomiko, ki nam odpira vrata v svet virusov, imunskega sistema in protiteles.
Sogovorniki:
dr. Josip Španjol, dekan Medicinske Fakultete Univerze na Reki,
dr. Ilija Brizić, prodekan za znanost na reški Medicinski fakulteti ter vodja Centra za proteomiko,
dr. Paola Kučan Brlić, Center za proteomiko Medicinske fakultete Univerze na Reki,
dr. Marija Mazor, Center za proteomiko Medicinske fakultete Univerze na Reki,
dr. Maja Cokarić Brdovčak, Center za proteomiko Medicinske fakultete Univerze na Reki,
dr. Vanda Juranić Lisnić, Center za proteomiko Medicinske fakultete Univerze na Reki.
Prisluhnite še:
Frekvenca brez meja 1/5: Znanost visoko nad Trstom (SISSA)
Frekvenca brez meja 2/5: Talent je povsod, priložnosti pa niso (ICTP)
Frekvenca brez meja 3/5: Droni ob Vrbskem jezeru
Frekvenca brez meja 4/5: Vizije Balkana iz Gradca
Poglavja:
00:00:10 Dr. Josip Španjol o reški Medicinski fakulteti včasih in danes.
00:04:04 Pozdrav dr. Ilije Brizića in ogled Centra za proteomiko.
00:05:30 Dr. Paola Kučan Brlić o tumorski imunologiji.
00:08:33 Zgodba dr. Marije Mazor.
00:10:20 Dr. Maja Cokarić Brdovčak o laboratorijskih miših in ogled vivarija.
00:16:27 Dr. Ilija Brizić in dr. Vanda Juranić Lisnić o raziskavah, povezanih s citomegalovirusom.
24 min
September 22Frekvenca brez meja 4/5: Vizije Balkana iz Gradca
Gradec je središče avstrijske Štajerske in prepoznavno univerzitetno mesto z uglednimi visokošolskimi institucijami. Največja je Univerza v Gradcu, ki jo obiskuje 30 tisoč študentov, pod njenim okriljem pa deluje tudi Center za študije Jugovzhodne Evrope. Kako deluje vodilna raziskovalna institucija za ta del Evrope in kakšen je pogled na Balkan iz Gradca, kjer je zelo močna skupnost iz držav nekdanje Jugoslavije.
Sogovorniki:
Hrvoje Paić, raziskovalec in profesor
Azra Dizdarević, raziskovalka
Florian Bieber, direktor in profesor
Tanja Bilaver, vodja administracije
Priporočamo tudi:
Intervju s Florianom Bieberjem v Vročem mikrofonu
Frekvenca brez meja 1/5: Znanost visoko nad Trstom (SISSA)
Frekvenca brez meja 2/5: Talent je povsod, priložnosti pa niso (ICTP)
Frekvenca brez meja 3/5: Droni ob Vrbskem jezeru
Frekvenca brez meja 5/5: Reka se ponaša z enim od svetovnih centrov za virusno imunologijo
24 min
September 15Frekvenca brez meja 3/5: Droni ob Vrbskem jezeru
Celovec velja za eno vodilnih evropskih središč za raziskovanje dronov. Na tamkajšnji univerzi delujejo raziskovalni center za avtonomne sisteme brezpilotnikov, številni laboratoriji, pa tudi industrijska partnerstva z visokotehnološkimi podjetji. Tik ob Vrbskem jezeru smo obiskali raziskovalno skupino tehniške fakultete, kjer razvijajo in preizkušajo drone na eni največjih zunanjih testnih infrastruktur na svetu.
Sogovorniki:
Prof. dr. Stephan Weiss, vodja raziskovalne skupine
Thomas Jantos, podiplomski raziskovalec dronov
Člani zmagovalne ekipe na evropskem tekmovanju z droni
Hvala Tomažu Savodniku, ki je prebral zaključno špico.
Prisluhnite še:
Frekvenca brez meja 1/5: Znanost visoko nad Trstom (SISSA)
Frekvenca brez meja 2/5: Talent je povsod, priložnosti pa niso (ICTP)
Frekvenca brez meja 4/5: Vizije Balkana iz Gradca
Frekvenca brez meja 5/5: Reka se ponaša z enim od svetovnih centrov za virusno imunologijo
19 min
September 09Frekvenca brez meja 2/5: Talent je povsod, priložnosti pa niso (ICTP)
Kaj imajo skupnega fizik iz Indije, raziskovalka iz Srbije, znanstvenik iz Nemčije in študentka iz Tunizije? Vsi so del zgodbe, ki se že več kot pol stoletja piše v Trstu, v mednarodnem središču, kjer naj bi bila znanost jezik, ki presega meje, narode in celo politične konflikte. V novi Frekvenci X smo obiskali Mednarodni center Abdusa Salama za teoretsko fiziko, ki vsako leto sprejme več tisoč raziskovalcev z vsega sveta. Njegov ustanovitelj je verjel, da mora biti dostop do znanja čim manj odvisen od tega, kje se človek rodi. Danes tam med drugim pomagajo mladim raziskovalcem z globalnega Juga, da dobijo priložnosti, ki jih doma pogosto nimajo. Toda ali lahko znanost res ostane prostor sodelovanja v času vojn, geopolitičnih napetosti in vse večjih neenakosti? V Trstu smo iskali odgovore na ta vprašanja … od programa 'Fizika brez meja' do velikega ocenjevalnega poročila IPCC, pri katerem prvič sistematično sodeluje nova generacija mladih znanstvenikov z globalnega Juga.
Gostje:
Paolo Creminelli, teoretski fizik, vodja sekcije za visokoenergijsko fiziko, kozmologijo in astrofiziko na ICTP
Natasa Stojić, koordinatorka programa Physics Without Frontiers na ICTP
Fred Kucharski, raziskovalec na področju podnebja in podnebnih sprememb na ICTP; sodeluje pri povezovanju ICTP z Mednarodnim panelom za podnebne spremembe **V prispevku se nam je nehote zareklo ime 'Adam', za kar se opravičujemo. Pravilno je: Fred Kucharski.
Atish Dabholkar, direktor ICTP in teoretski fizik
Sandro Scandolo, raziskovalec in eden od ključnih nosilcev pobude ICTP za razvoj umetne inteligence, visokozmogljivega in kvantnega računalništva
Laurel Di Sera, podoktorska raziskovalka, ki išče povezave med podnebnimi spremembami in širjenjem komarjev
Hvala Matevžu Dularju s Fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prebral zaključno špico.
Vir fotografije: ICTP

Poslušajte še:
Frekvenca brez meja 1/5: Znanost visoko nad Trstom (SISSA)
Frekvenca brez meja 3/5: Droni ob Vrbskem jezeru
Frekvenca brez meja 4/5: Vizije Balkana iz Gradca
Frekvenca brez meja 5/5: Reka se ponaša z enim od svetovnih centrov za virusno imunologijo
Poglavja:
00:00:50 Čisto zraven gradu Miramar stoji ...
00:01:30 Ko trčiš ob pisani mednarodni vrvež
00:02:17 Kaj je ICTP in kdo je bil Abdus Salam z direktorjem Atishem Dabholkarjem?
00:09:25 Fizika brez meja: 16 000 mladih v 13 letih (Nataša Stojić)
00:16:50 Fred Kucharski o tem, kako mladi raziskovalci z globalnega Juga sodelujejo pri poročilu IPCC
00:21:39 Sandro Scandolo o pravičnem dostopu do superračunalništva in umetne inteligence
00:25:37 Paolo Creminelli: So pravila, po katerih se gibljeta čas in prostor, res takšna, kot jih poznamo?
00:28:56 Laurel DiSera na sledi komarjem na valu podnebnih sprememb
00:32:29 Luka, kam gremo prihodnjič?
34 min
September 02Frekvenca brez meja 1/5: Znanost visoko nad Trstom (SISSA)
Frekvenca X septembra prestopa meje. Obiskali bomo mednarodno prepoznavna raziskovalna središča tik ob naši meji, začenši z mestom znanosti – Trstom, kjer uspešno deluje vrsta raziskovalnih ustanov. Naš prvi cilj je Sissa – mednarodna podiplomska šola za napredne študije, zelo blizu mejnega prehoda Fernetiči. S tamkajšnjimi raziskovalci smo se dotaknili nekaterih najbolj zanimivih vprašanj sodobne znanosti – od razmaha umetne inteligence in odmevov pravesolja do novih ugotovitev nevroznanosti in vprašanja, kako znanost približati ljudem. Šola kljub svoji majhnosti slovi po izjemni uspešnosti: več kot petina sedanjih profesorjev je prejela vsaj enega od prestižnih projektov Evropskega raziskovalnega sveta, na hodnikih pa je moč srečati pisan mednarodni vrvež.
Sogovorniki:
Anja Kobal, doktorska študentka na področju nevroznanosti
Andrea Romanino, fizik na področju fizike osnovnih delcev in direktor Sisse
Sebastian Goldt, fizik in strokovnjak za podatkovno znanost
Katja Reinhard, nevroznanstvenica
Nicoletta Krachmalnicoff, astrofizičarka
Nico Pitrelli, vodja študijskega program Komuniciranje znanosti na Sissi
Poslušaj še:
Frekvenca brez meja 2/5: Talent je povsod, priložnosti pa niso (ICTP)
Frekvenca brez meja 3/5: Droni ob Vrbskem jezeru
Frekvenca brez meja 4/5: Vizije Balkana iz Gradca
Frekvenca brez meja 5/5: Reka se ponaša z enim od svetovnih centrov za virusno imunologijo
Poglavja:
00:00:20 Kje je Sissa in zakaj je nekakšen Babilonski stolp?
00:02:38 Andrea Romanino: Biti daleč od Rima je to lahko težava, a tudi priložnost
00:04:51 S Sebastianom Goldtom o nevronskih mrežah in tem, ali smo že izčrpali baze podatkov
00:09:45 Nicoletta Krachmalnikoff prevzema vodenje skupine za kozmologijo in astrofiziko na Sissi
00:13:00 Zakaj se včasih na nevarnost odzovemo s pobegom, včasih pa zamrznemo, s Katjo Reinhard
00:16:36 Anjo Kobal v doktoratu zanima epigenetika pri vzniku avtizma pri ljudeh
00:18:42 Nico Pitrelli: Dolgoletna tradicija študija komuniciranja znanosti na Sisso
00:22:24 Kakšna bo usoda znanosti in komuniciranja te s pojavom umetne inteligence?
00:24:28 Raziskovalci o predmetih ali posebnostih v njihovih pisarnah, ki jim pomenijo največ
28 min
August 26 Xkurzija: V Mariboru nastaja zvočni arhiv pogovorne slovenščine
V Xkurziji gremo na Štajersko, v Maribor, kjer je pred leti zaživel zanimiv projekt Govorjena slovenščina. Gre za spletni portal, ki zbira zvočne posnetke pogovorne slovenščine in tako ustvarja dragocen zvočni zapis našega jezika. Posnetki bodo nekoč našim zanamcem omogočili prisluhniti, kako smo govorili leta 2026, hkrati pa so pomembni tudi za razvoj jezikovnih modelov.
Morda bo umetna inteligenca nekoč z nami govorila ne le v knjižni slovenščini, ampak tudi v štajerskem, prekmurskem ali primorskem narečju.

POZOR, POZOR: Vabilo na novo druženje z ekipo Radiovednih
Prihajajočo nedeljo, 30. avgusta, se dobimo v ljubljanskem živalskem vrtu. Ob 10. uri bomo na posebnem druženju modrovali o živalih in tamkajšnjim strokovnjakom zastavljali nenavadna, zabavna in radovedna vprašanja o živalih – od tega, ali živali sanjajo in ali so psi žgečkljivi, do tega, kako so živali postale naši hišni ljubljenčki. Čaka vas ura presenetljivih odgovorov, živalskega bontona in predvsem veliko radovednosti. Pridite in vprašajte tudi vi! Dobimo se v nedeljo, 30. avgusta, ob 10h pri zgornjih igralih v ljubljanskem živalskem vrtu nad zebrami in žirafami.
13 min

About Frekvenca X

From the publisher's feed

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.