18. vzporednik

Če Slovenijo že v kratkem čaka kopica referendumov, bodo v Bosni in Hercegovini in v Srbiji vse tja do Novega leta glasovali na številnih volitvah. Srbski predsednik Vučić je že taktično odstopil, da se bo konec oktobra potegoval za premierski stolček, decembra pa bomo izvedeli še za ime novega predsednika. V Bosni in Hercegovini bodo že to nedeljo večplastne volitve za predsedstvo, zvezni parlament in svet ministrov oz. vlado. Ne pozabimo, da marsikje lahko pride še do drugega kroga glasovanja.

Na Bližnjem vzhodu se zdi, da se konflikt širi na vse več območij, od Irana in Izraela do Jemna, Libanona in Savdske Arabije. Hutijevci so v zadnjih dneh vnovič napadli Savdsko Arabijo, v Gazi pa se kljub prizadevanjem za trajnejšo ureditev razmere še vedno niso umirile. In medtem, ko se na jugu Libanona nadaljujejo izraelski napadi, naj bi se konec leta začel umik mirovnih sil Združenih narodov.

Ruske parlamentarne volitve sicer trajajo kar tri dni in so na vrsti na vsakih pet let. In ker je Rusija predsedniška republika, tovrstne volitve niso tako pomembne kar zadeva morebitno menjavanje oblasti. Putin bo imel torej ne glede na izid še naprej prvo in zadnjo besedo, vsaj do naslednjih predsedniških volitev.

Četrt stoletja mineva od terorističnega napada na ZDA, v katerem je umrlo skoraj 3000 ljudi. Po 11. septembru je t. i. vojna proti terorizmu zahtevala več kot 900.000 življenj, največ v Iraku in Afganistanu. Da se bo svet nepovratne spremenil, je bilo jasno že leta 2001, današnje razmere pa si je bržčas znal predstavljati redkokdo. Med ključnimi oblikovalci sedanjosti je Donald Trump, ki je na republikanski konvenciji v Dallasu svojim podpornikom obljubljal 5000 ameriških dolarjev za udeležbo in glasovanje na bližajočih se vmesnih volitvah. V pogovoru z dopisnikom Andrejem Stoparjem tudi o vojni z Iranom, odnosih s Kanado, strahu pred morebiti usodno umetno inteligenco in ameriškem javnem dolgu.

Odpadki so večino časa očem skriti, ko pa se pojavijo, jih je nemogoče spregledati. Hrvaško javnost še vedno razburja 37 000 ton nezakonitih odloženih odpadkov, ki v Gospiču onesnažujejo tla in podzemno vodo ter ogrožajo zdravje ljudi. Primer raziskujejo pristojne institucije, premier Andrej Plenković pa neuspešno miri javnost; državljanska pobuda "Gospič je naš dom" v soboto pripravlja množični protest v Zagrebu. Pa še o katastrofalnih požarih, nesrečah na morju in začetku šolskega leta.

Naša nemška dopisnica se nam tokrat oglaša kar iz glavnega mesta zvezne dežele Saška Anhalt Magdeburga. Tam bo spremljala pomembne volitve, ki utegnejo postati katalizator za prevlado skrajne desnice tudi drugod po Nemčiji. Saška Anhalt je zemljepisno neverjetno podobna Sloveniji, skoraj enaki sta tako po površini kot po številu prebivalstva! Pičlo uro avtomobilske vožnje zahodno od Magdeburga je pa še eno mesto, ki je te dni v središču pozornosti. Wolfsburg je bil še pred nekaj leti najbogatejše nemško mesto po dohodku na prebivalca, danes pa v največji tamkajšnji avtomobilski tovarni govorijo le še o odpuščanju najmanj petdeset tisoč delavcev.

Belgija ni požarno nevarna sredozemska država, pa je kljub temu nedavno izenačila razsežnosti požara, kot smo ga imeli na Krasu. Gorelo je tudi v tamkajšnji javnosti, potem ko so mediji objavili višino letnih plač njihovih politikov. V Franciji imajo te dni tudi precej opravka z Ustavnim sodiščem, na veliko Macronovo razočaranje so postopno ukinjanje dostopa do družabnih omrežij za mlajše od 15 let razglasili za »nesorazmeren ukrep proti svobodi izražanja«. Dopisnik Igor Jurič se nam iz Bruslja tokrat oglaša zadnjič, tako da izvemo tudi to, kako logistično in postopkovno zahtevno je slovo s tujega dopisniškega mesta.

Italija izmed vseh članic Evropske unije najbolje ve, kako je z občasnimi valovi beguncev, pa vendar je prav premierka Meloni najostreje zažugala Španiji ob nedavnem navalu na Ceuto v severni Afriki, tudi z izključitvijo iz schengenskega sistema. V Vatikanu pa imajo še vedno težave z domnevnim spolnim predatorjem patrom Rupnikom. Tudi papež Leon XIV. se bo med obiskom Francije ukvarjal s fizičnim prekrivanjem njegovih mozaikov, ob tem pa se namerava srečati še z žrtvami pedofilskih duhovnikov.

V ospredju so vprašanja dvojezičnosti, ki tudi v poletnem mrtvilu ne izginejo z dnevnega reda. Tu je nov sodni red dvojezičnih sodišč, tu je dolgotrajno iskanje novega ravnatelja slovenske gimnazije v Celovcu, pa občasen svetel preblisk pri zagotavljanju razvpitega 7. člena avstrijske državne pogodbe.

Z našo balkansko dopisnico tokrat ugotavljamo, da imajo dolgotrajni množični protesti v Albaniji in Srbiji ter celo v Indiji zelo različno vsebino in cilje, a vendarle tudi skupno rdečo nit. Povsod se je prebudila »generacija Z«. V Srbiji je poleg tega v zadnjem času stopila v ospredje ostra ločnica med uveljavljenimi umetniki, namreč kdo je za »status quo« in kdo si upa plavati proti toku. V Črni Gori, ki jo močno zaznamuje patriarhalnost, pa so kot drugi na svetu nedavno uzakonili pravico do plačane bolniške odsotnosti za ženske z menstrualnimi težavami.