Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat o Münchenski varnostni konferenci in prelomu v odnosih med Evropo in ZDA.

Delova komentartorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat komentirata predvsem Münchensko varnostno konferenco, za katero je jasno, da ne bo tako kmalu odšla v pozabo. Predvsem zaradi govora podpredsednika ZDA J. D. Vancea, ki je po ocenah mnogih s te strani Atlantika z napadom na Evropo prestopil mejo.

»Vtis je, da se je v Münchnu zgodil epohalni prelom. Ameriški podpredsednik J. D. Vance je prišel razlagat, da ima Evropa hude težave z vrednotami, načeli omejevanja svobode govora in tem, da je naenkrat postala kontinent, na katerega bi po njegovo morala planiti Amnesty International in se začeti ukvarjati s kršitvami svobode govora. Izvedeli smo, da je problem Evrope v njej sami in ne v Rusiji ali Kitajski,« pogovor uvede Žerdin.

»Ne vem, če se je o tem vredno kaj dosti pogovarjati, razen da se pove, da je to malo boljša verzija Grimsovih izpadov v slovenski politiki. Na malo višjem nivoju, z malo bolj polikanim besednjakom in mnogo bolj obtežena z zelenimi dolarji,« pove Markeš.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš o državi kot blagovni znamki in o (ne)suverenosti Evropske unije.

🎙️Podkast vodita: Janez Markeš in Ali Žerdin

V tokratnem pogovoru Od srede do srede sta se Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš osredotočila na kitajsko zagonsko podjetje Deepseek, ki deluje na področju umetne inteligence in ki je v zadnjih dneh pretreslo tehnološki trg.

»Kitajci so v Deepseek vložili neskončno manj denarja kot Američani v podobne produkte, je pa kitajska verzija precej boljša,« je začel Ali Žerdin, ki se v luči tega dogajanja sprašuje, če se tehnološka premoč s tem širi na kitajsko obalo Pacifika.  

»Menim, da ja. Sama tehnologija je nam laikom težko razumljiva pa vendar moramo priznati, da je izjemna. Z Deepseekom so Kitajci s precej manjšim proračunom dosegli boljše rezultate in vse skupaj je brezplačno. To napoveduje revolucijo, ki jo omenja Yanis Varoufakis v knjigi Technofeudalism: What Killed Capitalism. Zdaj se nova hladna vojna začenja med internetnimi oblaki, in sicer med zahodnim in kitajskim oblakom, ki mu je morda že uspelo doseči prevlado,« je odvrnil Janez Markeš.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta razpravljala o inavguraciji predsednika ZDA.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš o pesimističnem pogledu v leto 2025.

Markeš in Žerdin začenjata nov cikel za leto 2025. Pogovor se najprej dotakne pojma »tehnofevdalizem«. Šef Mete, Mark Zuckerberg, je namreč napovedal, da bo podjetje prenehalo urejati in preverjati vsebine na Facebooku, pri čemer se sklicuje na »boj proti cenzuri« in omogoča, da »vse gre lahko na facebook«. Žerdin poudarja, da stanje ni nič boljše pri »drugem tehnološkem tajkunu«, Elonu Musku, ki je hkrati tudi svetovalec prihajajočega predsednika ZDA Donalda Trumpa. Slednji ima velike ambicije vplivati tudi na ureditev razmer v Evropi.

Globalni kaos je izhodišče podkasta, ki sta ga tokrat izbrala Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš.

Situacija se po Žerdinu zapleta, po Palestini, Libanonu in Ukrajini se kriza širi v Sirijo. V sirski krizi pa ob Islamski državi sodelujejo še Rusija, Kitajska. Turčija in druge velesile. Markeš o tem pravi, da nam pač že dolgo ni dano živeti v miru in da nam »negotovosti« oziroma asimetrije, naj se še tako trudimo, nikakor ne uspe spremeniti v harmonijo.

Islamska država dviguje glavo in prvič se je dosti vidno poleg Rusije, ki podpira sirsko oblast, v dogajanje vpletla Kitajska, ugotavlja Markeš. Ob vojni v Kijevu se Rusiji zdi očitno potrebno posegati tudi v mednarodna žarišča na Bližnjem vzhod, kar po Markešu kaže na to, da poskuša Kremelj strateško preoblikovati svet in ne rešuje le sporov lastnega ozemlja. Ali kot opozori Žerdin: Ukrajina ni rusko ozemlje, je le ruska »interesna sfera«, ki jo lahko, ker je domnevno njihova, po svoje urejajo.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš o tem, da se je Anže Logar po ustanovitvi Demokratov znašel na zelo nevarnem in suhem terenu.