Delova komentatorja Janez Markeš in Ali Žerdin komentirata dogajanje preteklega tedna.

Ali Žerdin in Janez Markeš v podkastu Od srede do Srede svarita pred politično igro z Natom, primerjata Goloba z Janšo in opozarjata na grožnje sosednjih držav.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš komentirata dogodke minulega tedna.

Ali Žerdin in Janez Markeš komentirata paradokse sodobnega sveta, ko je napadeni nasilnež, napadalec pa žrtev, lotita se tudi sodobne demokracije.

Vabljeni k poslušanju!

Janez Markeš in Ali Žerdin analizirata kritiko Kučana in Pahorjevo novo držo ter razkrivata, kdo so danes pravi »strici iz ozadja«. Dotakneta se tudi Gaze in ZDA.

Nedavni intervju nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja pri voditelju Jožetu Možini še vedno močno odmeva. Na njegove izjave se je med drugim ostro odzval tudi prvi predsednik Slovenije Milan Kučan, ki je Pahorja konec osemdesetih let tudi vzel v službo na Centralnem komiteju.

V tokratnem podkastu Od srede do srede sta komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš razčlenila ozadje te polemike, ki razkriva globoka razhajanja v pojmovanju politike in državništva.

Osrednja točka razprave je postala Pahorjeva izjava o genocidu v Gazi, češ da o njem lahko govorimo šele, ko je potrjen s sodno odločbo. Markeš meni, da te izjave ni mogoče razumeti brez širšega konteksta: »On preprosto v mednarodnem gospodarskem lobiju mora izgovarjati besede, ki ga ne bodo onemogočale, recimo pri nekem IPO ali pri neki judovski banki.«

Po njegovem mnenju se Borut Pahor zdaj ne obnaša več kot državnik, temveč kot podjetnik, ki »jemlje brand nekdanjega predsednika države« in ga kapitalizira prek londonskega kluba, ki ga trži po svetu. Dobil je vtis, »kot da je Pahor, ne da je plačan za to, kar je povedal o genocidu, ampak da je uganil, kaj mora povedati, zato da bi mu to poslovno koristilo«.

Na drugi strani je, po Markeševo, Kučanov nastop v oddaji Marcela Štefančiča pokazal temeljno razliko. Kučan, ki je bil do Pahorja »dostojno kritičen«, se po Markeševo še vedno obnaša kot državnik.

Vprašanje Gaze je postavil na višjo raven, ko je dejal, da gre za »civilizacijsko vprašanje, ki je onkraj politizacije nizkega tipa« in »za človečnost«. S tem je jasno pokazal, da se s Pahorjevim stališčem ne strinja. Markeš sicer pohvali Pahorjevo držo glede povojnih grobišč in kritiko Zorana Jankovića, a poudarja, da je pri vprašanju Gaze razkorak med njima očiten.

Delova komentatorja Janez Markeš in Ali Žerdin sta razpravljala o genocidu, Gazi in Izraelu.

Nekdanji predsednik republike Borut Pahor se je konec prejšnjega tedna oglasil z ocenami glede dogajanja v mednarodnem okolju. Njegova izjava, da v Gazi ni genocida, je sprožila kar nekaj polemik. Obenem je ta izjava povezana tudi s Pahorjevim oznanilom, da bo svojo dejavnost na družbenih omrežjih in drugod poskušal čim bolj učinkovito monetizirati, je povzel Ali Žerdin.

Janez Markeš meni, da je Pahor s svojim relativiziranjem dogajanja ponovno zamudil priložnost, da bi bil tiho. Žerdin je pojasnil, da beseda genocid ob pravni teži nosi tudi politično in emocionalno težo, bega pa ga predvsem, ali Pahor meni tudi, da Izrael v Gazi ne izvaja vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat razpravljala o nedavnem referendumu o dodatku k pokojninam umetnikov.

Ali Žerdin je tokratni pogovor otvoril z nedeljskim referendumom, na katerem je okrog 400 tisoč ljudi zavrnilo zakon, ki je po njegovem mnenju »omogočal, da bi zaslužni umetniki k pokojninam prejeli – nekateri malo večji, drugi malo manjši – dodatek«. »Ni šlo za zakon, šlo je za čisto druge stvari,« mu je odgovoril Janez Markeš. »To je taktična, politična poteza prvaka SDS, ki mu je uspela. Koalicija je ocenila, da se v njegovo igro ne bo spustila, in to je bila napaka,« je dodal.

»Ne moreš pozvati k bojkotu ustavno kategoriziranega glasovanja o volji ljudstva,« pa je povedal o pozivu koalicije, da se volivci referenduma naj ne udeležijo. Prav tako meni, da je interpelacija zoper Aste Vrečko zgolj roganje levici s strani desničarskih strank.

V studiu podkasta Od srede do srede se je komentatorjema Aliju Žerdinu in Janezu Markešu tokrat pridružila novinarka Anja Intihar. 

Markeš in Intiharjeva sta se vrnila s študijskega potovanja v Bosno in Hercegovino, ki ga je organiziral Muslimanski kulturni center pod vodstvom Ele Porić. Pot jih je vodila od Prijedora do Srebrenice, krajev neizrekljivega trpljenja, kjer so se soočili z grozotami preteklosti, kompleksnostjo sedanjosti in vprašanjem, ali se je svet iz teh tragedij karkoli naučil.

Komentatorjema Aliju Žerdinu in Janezu Markešu se je pridružil legendarni Tone Hočevar. Razpravljali so o novem papežu Leonu XIV. Kdo je in kaj gre pričakovati?

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš ter njun sogovornik Tone Hočevar secirajo izvolitev novega papeža Leona XIV. Prvi vtisi kažejo na oster rez s Frančiškovo dediščino, Markeš pa svari pred vrnitvijo v čase Leona XIII., ko se je Cerkev oklepala fevdalne oblasti in bíla boj proti modernim gibanjem.

Komaj se je polegel prah po smrti papeža Frančiška, že je včeraj okrog osme zvečer svet dobil novega poglavarja katoliške cerkve – Leona XIV. Ime, ki takoj obudi spomine. »Asociira me na ulico, ki je bila moja sosednja, Leona XIII.,« je takoj izstrelil Hočevar, spominjajoč se Leona XIII. kot »očeta socialne politike katoliške države«, a hkrati neomajnega »antikomunista, antikapitalista, anti vse«.