Ob osmih

V Bruslju poteka zasedanje voditeljev Evropske unije, tokratne teme pa odražajo zanimivo dvojnost našega odnosa do povezave - tudi zdaj ljudje od nje pričakujejo ukrepe za blažitev energetske krize in čim več pomoči najbolj prizadetim, ko gre za polnjenje bruseljske blagajne pa si prizadevajo za čim manjša vplačila. Na pogajalski mizi je predlog večletnega proračuna Unije, ki za sedem let predvideva nekaj več kot 1800 milijard evrov. Ali jim bo uspel poskus, da bi proračun posodobili in več namenili za nove prioritete kot sta konkurenčnost in varnost in kaj si od njega obeta Slovenija, smo govorili s profesorjem mednarodnih financ in ekonomskih politik Evropske unije Mojmirom Mrakom.

Začenja se kampanja pred lokalnimi volitvami. Kje se obetajo najzanimivejši spopadi in kdo lahko preseneti? Zakaj so nekateri župani tako težko premagljivi in zakaj se razmerja moči na državni ravni slabo preslikavajo v lokalno politiko? Kaj nam o razklanosti povedo nenavadna lokalna zavezništva, ki bi bila na državni ravni skoraj nepredstavljiva? Gost tokratne epizode Ob osmih na kvadrat je doktor Miro Haček s katedre za analizo politik in javno upravo na ljubljanski FDV.

Potem, ko se je z Vladimirjem Putinom dogovoril za dostavo ruskega dizelskega goriva, je Donald Trump že drugič v enem mesecu razglasil premirje med Rusijo in Ukrajino, kar se je nato izkazalo kot način pritiska in ne resničen dogovor. Ne Moskva ne Kijev namreč nista potrdila njegovih izjav. Še več, s predsednikom Ukrajine Volodimirjem Zelenskim si je Trump znova izmenjal nekaj ostrih besed, med drugim je izjavil, da Ukrajina potrebuje novega predsednika. Medsebojni napadi se tako nadaljujejo, možnosti za vsaj začasno prekinitev vojne pa se s tem le odmikajo. O aktualnem dogajanju in posledicah za globalne trge tokrat s politologom in analitikom Denisom Mancevičem.

Kaj imajo skupnega Kitajska, Iran, Savdska Arabija, Jemen in Združene države Amerike? To so države, ki so po podatkih mednarodnih organizacij za človekove pravice v lanskem letu izvedle največ usmrtitev. V zadnjem času je največ pozornosti vzbudil primer neuspešne usmrtitve obsojenke v ameriški zvezni državi Tennessee, trenutna ameriška administracija pa za december napoveduje celo prenos usmrtitve pred strelskim vodom. Medtem, ko velik del razvitega sveta smrtno kazen odpravlja, ZDA svoje kriterije očitno rahljajo. Kaj to pomeni za Ameriko ter kaj za svetovna merila in človekove pravice smo ugotavljali v tokratni oddaji Ob osmih s kriminologinjo Mojco Plesničar.

Živimo v dobi zmanjšane pozornosti, ta pa je dandanes pri najstnikih še dodatno zmanjšana zaradi vseprisotnih naprav in spletnih vsebin. V tednu otroka, ki ga že več kot 70 leto organizira Zveza prijateljev mladine, razmišljamo o tem, kako, če sploh, lahko starši tekmujejo z družbenimi omrežji in spletnimi vplivneži. Gostja je sociologinja Lucija Čevnik.

Slovenija se sooča z dolgoročnim upadanjem rodnosti in vse hitrejšim staranjem prebivalstva. Lani se je pri nas tretje leto zapored rodilo manj kot 17.000 otrok, obenem pa se materinstvo pomika v poznejša leta, kar pomeni, da tudi morebitno povečanje rodnosti v prihodnje ne bo nujno prineslo večjega števila rojstev. Trendi pri nas so del širših evropskih in svetovnih demografskih sprememb, vprašanje demografije pa postaja vse pomembnejše politično vprašanje. Več o tem, katere politike pri tem dejansko učinkujejo in kako naj se Slovenija prilagodi demografskim spremembam, ki jih kratkoročno ni mogoče več preprečiti, pa v tokratni oddaji Ob osmih.

Tudi najtrdnejše evropske demokracije kažejo znake krhkosti. V Nemčiji je skrajno desna Alternativa za Nemčijo septembra postala najmočnejša stranka v dveh deželah, tudi na zvezni ravni pa vse bolj pritiska na CDU kanclerja Friedricha Merza. V Španiji je premier Pedro Sanchez po porazu v parlamentu razpisal predčasne volitve, v Franciji pa so v zadnjih dneh svoje nezadovoljstvo množično izrazili srednješolci. Ali smo priča običajnemu političnemu nezadovoljstvu – ali se v Evropi nekaj temeljno spreminja? Kako globoka je kriza evropske demokracije in kaj bi lahko pripomoglo k večji povezanosti evropskih družb? Gost oddaje Ob osmih je mednarodni pravnik Matej Avbelj.

Zakaj je javni sektor priročna tarča politike? Predsednik vlade Janez Janša je v zadnjem času večkrat dejal, da se je preveč razbohotil. 50 tisoč zaposlenih v javnem sektorju naj bi postopno preusmerili v gospodarstvo. Dodaja sicer, da brez odpuščanj. Ali je javni sektor res tako neučinkovit? Ga davkoplačevalci upravičeno vidijo zgolj kot strošek.? V kolikšni meri je upravičeno učinkovitost javnega sektorja primerjati z učinkovitostjo v gospodarstvu? O tem smo se v oddaji Ob osmih pogovarjali s profesorico za delovno pravo na ljubljanski Fakulteti za upravo Valentino Franca.

Včeraj se je na visokošolskih in višješolskih zavodih za približno 80.000 študentk in študentov začelo novo študijsko leto. Za generacije, ki danes vstopajo v visokošolski prostor, je značilno, da na izobraževanje vse bolj gledajo kot na naložbo v prihodnost: izbiro študija tako poleg osebnih interesov močno zaznamujejo zaposljivost, pričakovana varnost poklica, možnosti zaslužka in vprašanje, kako bo posamezno področje zaznamoval tehnološki razvoj, predvsem napredek umetne inteligence. Več o tem v oddaji Ob osmih s profesorjem sociologije Rudijem Klanjškom.

Polarizacija v kombinaciji z disrupcijo, populizmom, neoliberalizmom in predvsem post-resničnostno politiko je enostavno 'pljusknila' v Slovenijo