
Sign up to save your podcasts
Or


V Delovem studiu smo pred nedeljskimi lokalnimi volitvami gostili politologa dr. Marinka Banjca s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Z njim smo potegnili črto pod letošnjo kampanjo, ki je bila najbolj zanimiva v prestolnici države. #lokalnevolitve2026
Pogovor vodi Rok Tamše
Filozof Peter Klepec Janševo sklicevanje na »zdravo pamet« označi kot kopijo trumpizma, kjer zdrava pamet pomeni zasebni interes kapitala. #podkast #močpolitike
Pogovor vodi Uroš Esih
Kandidati za župana Celja Tomaž Krajnc, Matija Kovač in Bojan Šrot o prometu, stanovanjih in integraciji tujcev.
Pogovor vodi Špela Kuralt
Ropi, vandalizem, pirotehnika, vožnja s skuterji in občutek negotovosti so v Kranju pripeljali do širše razprave o sobivanju, mladih in odgovornosti občine. Aktualni župan Matjaž Rakovec zagotavlja, da so ukrepi na Planini že prinesli izboljšanje, izzivalca Janez Černe in Irena Dolenc pa opozarjata, da težave niso odpravljene. Za župansko mesto se sicer v gorenjski prestolnici poteguje sedem kandidatov. #lokalnevolitve2026 #Kranj
Pogovor vodi Pija Kapitanovič
Pred lokalnimi volitvami, ki bodo Maribora 15. novembra, smo v studio Delo na soočenja povabili izbrane kandidate za župane Maribora. Največje slovensko mesto ob Dravi ne bo dobilo le novega župana ali županje: zelo verjetno se bo spremenila smer, v katero se bo razvijalo.
V anketah je mnenje volivk in volivcev najbolj naklonjeno neodvisnemu kandidatu Boru Greinerju, čigar program temelji na tem, da se mora razvoj poznati po vseh krajevnih skupnostih in mestnih četrtih. Sledijo mu bivši državni sekretar Matevž Frangež, državna sekretarka Katja Koren in podjetnik Andrej Bauman, ki je bil v zadnjem sestavu mestnega sveta član liste Arsenovič za Maribor. #lokalnevolitve2026 #Maribor
Pogovor vodi Tomica Šuljić
Z voditeljicama poslanskih skupin SD in Demokratov, Meiro Hot in Eleno Zavadlav Ušaj, smo se pogovarjali o sto dneh vlade Janeza Janše, referendumih, lokalnih volitvah, o vlogi Izraela v slovenski politiki in integriteti predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića.
Pogovor vodi Uroš Esih
Beseda je tekla o pregovorno znova vroči politični jeseni, kjer so letos v ospredju posvetovalni in zakonodajni referendumi, novembra pa še lokalne volitve. V polemični izmenjavi mnenj pa smo se dotaknili tudi drugih aktualnih političnih tem, kot so preiskava o Black Cube, način vodenja državnega zbora Zorana Stevanovića, odnos do Izraela, prometna nesreča predsednice republike, vlada v senci in županske volitve v Ljubljani.
Vlada v senci pod vodstvom prvaka Gibanja Svoboda bo pokazala, kako ustvariti več, ne le deliti.
Z vodjo poslanske skupine Gibanja Svoboda in bivšim obrambnim ministrom Borutom Sajovcem smo govorili o obrambnih izdatkih in predlogu referenduma o članstvu v Natu ter o integriteti poslancev, preiskovalnih komisijah in vladi v senci. Zanimalo nas je tudi, kakšno strategijo ima Gibanje Svoboda za čas, ko bo v opoziciji.
Nato med obrambne izdatke Slovenije ni štel nekaj deset projektov v vrednosti 360 milijonov evrov. Trdite, da zaradi birokracije, ne zaradi vsebine. Pravite, da če bi denar za nekatere projekte, kot je Luka Koper, imeli na računu ministrstva za obrambo, ne ministrstva za infrastrukturo, se o neupoštevanju ne bi pogovarjali. Pojasnite, prosim.
Za iztočnico naj navedem stavek: »Kdor ponižuje se sam, podlaga je tujčevi peti.« In prav to delamo ta trenutek. Ste slišali, da bi bil kdo skrušen, ponižan ali prizadet v Ankari? Glede na fotografije s protokolarnih dogodkov mislim, da so se imeli dobro. Hočem reči, da naši obrambni izdatki niso ključna zgodba Nata. To je predvsem zgodba slovenske politike. Tema obrambnih izdatkov je zlorabljena za slovenske notranjepolitične potrebe. Kaj je dejstvo? V 35-letni zgodovini te države nobena vlada ni v obrambo, odpornost in varnost vložila toliko kot naša. Nato v istem poročilu, ki je bilo večkrat zlorabljeno, zapiše, da smo naredili korak naprej, ne pa zadosten. Za Slovenijo rečemo, da smo res pomembna geostrateška točka. Koridorja Koper–Ljubljana–Hodoš in Koper–Ljubljana–Cerklje ob povezavi Krka–Zagreb sta pomembni zgodbi. Kaj nam pomaga vsa ta imenitna, sofisticirana in draga vojaška tehnika, če ne gre skozi železniške predore, če zanjo ne bo prostora na cestah? Nekateri se norčujejo, da smo s tem denarjem delali železniško postajo v Ljubljani. Saj ne gre za postajo.
From the publisher's feed