Supermoč podcast

Nogomet je danes veliko več kot devetdeset minut na igrišču. Je denar, politika, medijske pravice, milijonski prestopi, globalni trg talentov in boj za vpliv velikih nogometnih institucij. Gost nove epizode podkasta Supermoč je Radenko Mijatović, predsednik Nogometne zveze Slovenije, ki svet nogometa pozna tudi kot menedžer in gospodarstvenik. Njegova zgodba se začne prav v Delovi knjigoveznici in tiskarni. Pozneje je vodil podjetja, danes pa je že vrsto let na čelu slovenskega nogometa. Sam pravi, da se vodenja ni naučil iz priročnikov. »To je, kot da te nekdo vrže v vodo in začneš plavati.«

Pogovor vodi Petra Kovič

#podkast #Supermoč

Pred tremi desetletji je Matjaž Lemut v Vipavski dolini stopil na posestvo brez ene same trte. Danes Tilia Estate praznuje 30 let vin, ki so nastajala med vremenskimi udarci, poslovnimi tveganji in skoraj obsesivnim iskanjem popolnega modrega pinota.

Njegova pot se ni začela v ugledni vinski kleti, temveč na Tolminskem, kjer je kot deček s starim očetom pasel krave. Nadaljevala se je v Švici in kalifornijski dolini Napa, nato pa ga pripeljala nazaj v Slovenijo, kjer je iz nič ustvaril eno prepoznavnejših slovenskih vinskih zgodb.

Pogovor vodi Petra Kovič

V podkastu Supermoč je gostja, dr. Nana Šumrada Slavnič, najprej povabila na predstavo, ki jo pripravlja v nedeljo, 30. avgusta 2026, v divjini Brda pri Kranju z naslovom Draigvala, zmajevska svečenica. Zakaj? prisluhnite ... #podkast #supermoč

🎙️ Pogovor vodi Petra Kovič.

Več na delo.si.

Lučka Guna v podkastu Supermoč o solarpunku, okoljskem odtisu umetne inteligence, zgrešenih pričakovanjih podjetij in vprašanju, zakaj tehnologija brez urejenih procesov hitro postane strošek.

Podjetja hitijo z umetno inteligenco, a pogosto ne vedo, kateri problem bi rada z njo rešila. Lučka Guna v podkastu Supermoč opozarja, da umetna inteligenca ni čarovnija, temveč je preizkus poslovne zrelosti: procesov, podatkov, varnosti in strategije.

Zakaj je lahko interni chatbot investicija – ali pa samo drag modni dodatek? In zakaj bodo spletne strani kmalu morali razumeti ne le ljudje, ampak tudi stroji?

Ko podjetja govorijo o umetni inteligenci, pogosto govorijo o prihodnosti. Ko o tej govori Lučka Guna, jo najprej prizemlji v sedanjost: v procese, podatke, ljudi, varnost in strategijo. Po izobrazbi psihologinja, danes pa vpeta v razvoj in uvajanje rešitev umetne inteligence, je opozorila, da tehnologija sama po sebi ne rešuje poslovnih težav. Lahko jih celo razgali.

»Če rešitve umetne inteligence ne podpirajo poslovne strategije, so same sebi namen. Takrat niso investicija, ampak strošek,« je povedala v podkastu Supermoč.

Pogovor se ne začne pri algoritmih, ampak se začne pri pojmu, ki v poslovnem jeziku še ni pogost: solarpunk. Gre za optimističnejšo tehnološko vizijo prihodnosti, v kateri tehnologija ne pomeni odmika od narave, temveč pomeni možnost novega sobivanja.

»Solarpunk mi je zelo ljub koncept. Zdi se mi, da trenutna družba drsi v smer cyberpunka: v bolj temačen, postapokaliptičen svet, v katerem prevladuje tehnologija. Solarpunk pa je pozitivnejša verzija tega imaginarija,« je pojasnila Lučka Guna. V njegovem središču je po njenem ideja, da lahko »visoka tehnologija, ljudje in narava soobstajajo na način, ki omogoča dolgoročno življenje in obstoj sveta«.

Podjetja pogosto začnejo pri orodju, ne pri težavi

Ena od glavnih misli pogovora je, da podjetja pri uvajanju umetne inteligence pogosto preskočijo najtežji del: razmislek o tem, kaj si sploh želijo izboljšati.

»Veliko podjetij sploh ni pripravljenih na vpeljavo umetne inteligence. Če tehnologijo samo vržemo v podjetje, brez pripravljenega terena, se to ne bo dobro izteklo,« pravi Lučka Guna.

Med večjimi tveganji je izpostavila tudi tako imenovani shadow AI – nenadzorovano uporabo javno dostopnih orodij umetne inteligence znotraj podjetij. Zaposleni vanje vnašajo osnutke dokumentov, interne podatke, poslovne ideje ali občutljive informacije, pogosto brez jasnega razumevanja, kaj se zgodi s temi podatki.

»Podjetje mora vedeti, kako bo varno uvedlo umetno inteligenco. Kibernetska varnost je sama po sebi velik izziv, pri umetni inteligenci pa postane še večji,« je opozorila sogovornica in v podkastu povedala več o tveganjih, ki jih prinaša umetna inteligenca.

Podjetja od umetne inteligence pogosto pričakujejo hitro transformacijo. Toda pričakovanja so lahko nerealna.

»Ideja, da bo podjetje za 10.000 evrov dobilo ogromno transformacijo, pogosto ni skladna z realnostjo,« je poudarila Lučka Guna. Dodala je, da modeli lahko pomagajo pri pisanju kode in ustvarjanju rešitev, vendar količina kode še ne pomeni kakovosti. »Če razvijalec ne razume lastnega codebasa, je to razlog za skrb.«

Na vprašanje, kje je v času umetne inteligence, tehnološke evforije in okoljskih omejitev supermoč tega trenutka, Lučka Guna ni odgovorila z novo tehnologijo, ampak s človeško sposobnostjo.

»Glavna supermoč je prilagodljivost na spremembe. Spremembe so hitre in zahtevne. S tem imajo težave ljudje in organizacije, še posebej tiste, ki so rigidne ali okostenele.«

Boštjan Špetič je 19 let v istem poslu, čeprav se na prvi pogled zdi, da nenehno menja svetove. Najprej je bil del ljubljanske tehnološke kontrakulture, nato soustanovitelj Zemante, enega prvih slovenskih zagonskih podjetij, ki je vstopilo v mednarodni svet tveganega kapitala. Po prevzemu Zemante je postal mentor, vlagatelj in soustanovitelj Tehnološkega foruma. Zdaj gradi založbo.

Toda prehod od oglaševalske tehnologije k fizični knjigi ni tako velik preobrat, kot bi lahko sklepali. V obeh primerih gre za vprašanje, kako vsebina nastane, kako doseže občinstvo in kdo v tej verigi zajame njeno vrednost.

»Jaz imam leto in pol staro založbo, kar pomeni, da sem na polovici prve faze startupa,« je Špetič povedal v podkastu Supermoč. Počutje v novi panogi opiše z eno besedo: ambivalentno. »Zelo je vznemirljivo, zelo zanimivo in zelo novo.«

Podjetništvo se pogosto predstavlja kot pot posameznika: pogumnega ustanovitelja, vizionarja, človeka, ki tvega, vztraja in premika meje. A vse bolj jasno postaja, da uspeh podjetnika ni nikoli zgolj individualna zgodba. Je zgodba odnosov, zaupanja, priporočil, sodelovanja in skupnosti.

O tem je v podkastu Supermoč govoril Jernej Pirc, direktor BNI Adria, ki poudarja, da je podjetništvo v resnici skupnostni šport. Podjetniki po njegovem ne potrebujejo le znanja, kapitala in idej, temveč tudi okolje, v katerem lahko rastejo, izmenjujejo izkušnje, dobijo podporo in vzpostavljajo odnose, ki dolgoročno prinašajo razvoj.

Pogovor vodi Petra Kovič