Supermoč podcast

V podkastu Supermoč smo se z ilustratorkama Hano Stupica in Majo P. Kastelic pogovarjali o tem, da ilustracije kot umetnost niso namenjene le otrokom, ampak nagovarjajo otroke in odrasle hkrati.

Ilustratorka Maja Kastelic je poudarila, da »slikanic ne smemo poenostavljati ali podcenjevati, saj otroci zelo dobro berejo vizualni jezik, odrasli pa v teh podobah prepoznavamo teme, ki nagovarjajo naše notranje otroštvo, spomine in strahove«.

Slikanice lahko nosijo globoke, kompleksne teme – od osamljenosti, minevanja, drugačnosti do humorja in čiste radosti. Dobra ilustracija ne služi zgolj besedilu, ampak ga širi, mu nasprotuje ali ga dopolnjuje. Bralec se tako ne znajde le v zgodbi, temveč tudi v avtorjevem likovnem svetu.

Obe ilustratorki, Hana Stupica in Maja P. Kastelic, sta del vrha slovenske ilustracije, vsaka s svojim prepoznavnim svetom, a z zelo podobnim temeljem: iskrenost, počasnost in zavest, da je vsaka risba sporočilo, ki nosi v sebi naboj vrednot, tradicije, kulture, zgodovine, nostalgije in vizije.

Pogovor vodi Petra Kovič

*** Naročnik oglasne vsebine je Mladinska knjiga

V podkastu Supermoč smo gostili člana uprave NLB d.d., Andreja Lasiča, ki je na glas razmišljal o tem, kako vidi konec globalizacije, vlogo NLB in moč osebne stabilnosti.

V zadnjih desetletjih smo verjeli, da več globalizacije pomeni več varnosti, več rasti in več priložnosti za vse. Trgi so se odpirali, kapital, ljudje in ideje so krožili skoraj brez omejitev. Danes pa se ta zgodba lomí. Svet vedno bolj razpada na interesna območja – Ameriko, Evropo in Kitajsko – in prav politika vse bolj narekuje ekonomske tokove.

V takem okolju je mirna roka zlata vredna. Med ljudmi, ki to zelo dobro razumejo, je Andrej Lasič, član uprave NLB d.d., pristojen za korporativno in investicijsko bančništvo. V podkastu Supermoč in v nedavnem pogovoru za tisk je spregovoril o koncu globalizacije, slovenski ekonomiji, vlogi bank in o tem, zakaj brez osebne stabilnosti tudi profesionalne stabilnosti ni.

Pogovor vodi Petra Kovič

Na dan 23. oktobra 2025, ko so mediji poročali o 7000 evrih za kvadratni meter nepremičnine v Ljubljani, Zoran Đukić iz Stoja Trade v podkastu Supermoč razgrne svojo formulo: nepremičnine kot umetnost, lastništvo kot svoboda, ljudje kot največji kapital.

Trajnost ni nova religija, je nova pismenost. Ali jo govorimo tekoče, glasno ali šepetaje, je vprašanje, ki obravnava našo zavzetost in resno namero.

V podkastu Supermoč sociolog ddr. Rudi Rizman brez olepševanja opiše današnji svet kot kombinacijo Kafke, Orwella in Hobbesa – svet, v katerem mednarodno pravo pogosto obstaja le na papirju, prepogosto pa znova velja frazem človek človeku volk.

Rizmanov pogled na sodobni svet je trezen in neprijeten: živimo v času, ko se pravila pišejo sproti in jih tisti z močjo brez posledic kršijo. Gaza, Ukrajina, Sudan – to niso samo geografska imena, temveč so tudi opomniki, kako krhka je ideja mednarodnega prava in kako hitro zdrsnemo v »svet brez pravil«, o katerem je pisal Hobbes.

Najbolj ga prizadenejo otroci. Otroci v Gazi, ki že dve leti ne hodijo v šolo. Otroci, ki odraščajo ob bombah namesto ob zvezkih. Ko govori o njih, naredi kontrast z vsakdanom svojih vnukinj – varnim, urejenim, polnim priložnosti. Ta razlika ni le statistika, ampak je tudi moralni šok: če ne reagiramo, smo soodgovorni.

Pogovor vodi Petra Kovič

V času, ko podjetja hkrati iščejo večjo produktivnost in več smisla pri delu, dr. Jernej Pintar, direktor Tehnološkega parka Ljubljana, ponuja preprost, vendar zahteven odgovor: napredujejo tisti, ki hitreje poskušajo in hitreje popravljajo. Mladi to počnejo naravno. Priznajo, da ne vedo vsega, in še preden se večina odraslih odloči za prvi poskus, oni že preizkusijo tri različice.

V Tehnološkem parku Ljubljana kombinacijo vztrajnosti in prilagodljivosti pretvarjajo v delovni standard: manj govorjenja o načrtih in več merljivih, majhnih korakov, ki se dogajajo vsak teden.

Pogovor vodi: Petra Kovič

Svet se spreminja hitreje kot kdaj prej. EU išče novo igro moči, Slovenija pa most med idejami in izvedbo. V podkastu Supermoč smo skupaj z gosti kongresa Združenja Manager naslavljali vprašanja, vezana na varnost, produktivnost, talente in investicije. V novem podkastu smo v Portorožu, kjer je potekal kongres Združenja Manager, združili akademsko in podjetniško oziroma gospodarstvo sfero. Z dvema profesorjema in dvema podjetnikoma smo razčlenili vprašanje, kako bi lahko Slovenija in Evropska unija ostali konkurenčni v časih zapiranja trgov in geopolitičnih pretresov. Gostje podkasta so bili: prof. Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete, prof. Andreja Jaklič s Fakultete za družbene vede, Medeja Lončar iz Siemens Slovenija, Hrvaška in Srbija ter Borut Čeh iz Labene.

Gost podkasta Supermoč je bil tokrat Ivo Boscarol – podjetnik, vizionar in pionir letalstva. Ustanovitelj Pipistrela je svojo kariero začel v majhni delavnici v Ajdovščini, a jo je z inovacijami na področju ultralahkih in električnih letal popeljal na svetovni zemljevid.

Prodaja Pipistrela ameriškemu velikanu Textron je bila prelomnica, po kateri se je Boscarol preusmeril k družbeni odgovornosti. Njegove donacije in projekti jasno kažejo, da ga žene ne le podjetniški uspeh, temveč tudi želja po boljšem svetu in trajnostnem razvoju.

5 ključnih poudarkov o Ivu Boscarolu

Pionir električnih letal – ustanovitelj Pipistrela, ki je Ajdovščino postavil na svetovni zemljevid inovacij.

Družbena odgovornost – po prodaji Pipistrela Textronu svojo energijo usmerja v donacije, trajnostne projekte in izboljšanje kakovosti življenja.

Odiseja – kulturno-poslovni center kot »vesolje vsebin«, ki združuje kino, kongrese in zabavne dogodke.

Celostna podoba žensk – kot organizator Miss Universe Slovenija poudarja inteligenco, komunikativnost in podjetnost, ne le lepote.

Ljubezen kot temelj – ob tehnoloških razpravah izpostavlja, da je ljubezen redka, a ključna dobrina za prihodnost človeštva.

Presenetljivo je, da Boscarol razmislek o prihodnosti sklene z najbolj univerzalnim pojmom: ljubeznijo. V svetu individualizma in tehnološke norije postaja, pravi, to redka dobrina. »Ljubezen je edino, kar lahko ohrani humanost,« dodaja. Normalnost je po njegovem mnenju postala deviacija – vsi želimo biti drugačni, a v tem procesu izgubljamo vrednote, ki nas delajo ljudi.

Turistična sezona letošnjega poletja je bila odlična, a za impresivnimi številkami se skrivajo tudi nova vprašanja, kot so, kako urediti gnečo na cestah, pomanjkanje kadrov in kako ujeti nove trende. Gostja podkasta Supermoč je direktorica Slovenske turistične organizacije Maja Pak Olaj.

V novo epizodo serije Supermoč je prišla ženska, ki je s plesom spisala slovensko športno in umetniško zgodovino. Katarina Venturini je štirikratna svetovna prvakinja, 23-kratna državna prvakinja, plesalka, učiteljica in sodnica. Z Andrejem Škufco sta vrsto let utelešala popolno kemijo na parketu; danes pa kot vodja plesne šole navdihuje nove generacije in dokazuje, da je ples veliko več kot le koraki in glasba. Ve, da je ples več kot le popoln obrat ali tehnično brezhiben korak. »Ples je čustvo, energija, strast,« pravi.

V podkastu govori o tem, kaj se skriva za bliščem, kako se spoprijema z izzivi časa, zakaj pravila včasih omejujejo – in ali lahko ples res naredi človeka srečnejšega. In čeprav je vrsto let stala na tekmovalnem parketu, v soju luči in pod budnimi pogledi sodnikov, se ji je najbolj vtisnil v spomin trenutek, ko je na tekmovanju na Kitajskem jokala.