Sogovorniki:
-profesor politologije dr. Tomaž Deželan, predstojnik Katedre za analizo politik in javno upravo ter koordinator doktorskega študija Ameriške študije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani
-izr. prof. dr. Mirt Komel z Oddelka za kulturologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani
-prof. dr. Peter Stanković s Katedre za kulturologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani

Foto: Treptower (Pixabay)

Združene države Amerike za zdravstvo namenijo največ denarja na svetu. Kar 18 odstotkov svojega bruto domačega proizvoda (Slovenija približno 9 odstotkov, Nemčija 12). Kljub temu je bilo leta 2024 brez zdravstvenega zavarovanja v ZDA približno 27 milijonov ljudi, na desetine milijonov drugih pa si je zdravljenje zaradi visokih stroškov le težko privoščilo. Kako deluje sistem, ki premika meje sodobne medicine, hkrati pa številne prebivalce in prebivalke pušča brez osnove in optimalne zdravstvene oskrbe?

O ameriškem zdravstvu, njegovih prednostih, pomanjkljivostih in o primerjavi s slovenskim sistemom v Intelekti razmišljajo: diplomirani zdravstvenik in reševalec asist. Andrej Fink (MSHS ZDA, UKC Ljubljana) , zdravstvena ekonomistka prof. dr. Petra Došenović Bonča (Ekonomska fakulteta v Ljubljani), pravnik doc. dr. Luka Mišič (Pravna fakulteta v Ljubljani) in strokovnjak za javno zdravje prof. dr. Tit Albreht (NIJZ).

Združene države Amerike letos zaznamuje 250 let od podpisa Deklaracije o neodvisnosti, zato ji namenjamo tokratno in še nekaj naslednjih Intelekt.

Druga oddaja: Mehka moč ZDA: Ko je nadčlovek ameriški Superman ... TUKAJ

Tretja oddaj: Imerializem po ameriško TUKAJ

Foto: Fotografija z ulic New Yorka ZDA je simbolična/ Pixabay

V zadnjih mesecih je bilo mogoče slišati kar nekaj ogorčenih pritožb ljudi, ki so med sprehajanjem po ljubljanskih ulicah opazili, da številne prodajalne, restavracije in kavarne potencialnih strank ne nagovarjajo več z napisi v slovenščini – temveč v angleščini. To seveda ni v skladu z zakonom o javni rabi slovenskega jezika, spričo česar potem tudi ni težko razumeti javnega ogorčenja, ki se je dvignilo. Se pa obenem vendarle ni mogoče otresti vtisa, da je problem, na katerega trčimo ob napisih v središču Ljubljane, naravnost minoren v primerjavi z nekim drugim, prav tako z angleščino povezanim trendom, ki ga sicer lahko opazimo v vsakodnevni komunikaciji med govorkami in pisci slovenščine.

Pomislimo: dandanes se številni ne dogovarjamo več s prijatelji, da bi skupaj pojedli kosilo, ampak si raje mesedžiramo s frendi za lanč. Podobno se ob večerih ne sproščamo več pred televizijo, ampak čiliramo pred tivijem. In ker nas med delom na računalniku tudi ne priganjajo več neživljenjsko kratki roki za oddajo projektov, temveč za kompom lovimo krejzi dedlajne, se menda lahko vprašamo, ali sredi anglofonega medijskega morja, v katerega smo na temeljito globaliziranem planetu pač potopljeni, sploh še znamo slovensko? Oziroma, rečeno nekoliko manj dramatično pa hkrati najbrž tudi bolj natančno, vprašamo se lahko, kako vseprisotnost angleščine v naših življenjih vpliva na naše govorne in pisne kompetence, morda pa celo na načine, kako mislimo in čutimo sami sebe in svet?

Prav to je vprašanje, ki smo ga pretresli oziroma – kot radi rečemo v današnjem, ne nujno najbolj estetskem novoreku – naslovili v tokratni Intelekti. Razmišljati o metamorfozah sodobne slovenščine so nam pomagali dve strokovnjakinji in dva strokovnjaka s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. To so: jezikoslovec in predavatelj na Oddelku za slovenistiko, dr. Marko Stabej, pa mlada raziskovalka na istem oddelku, Ina Poteko, potem prevajalka in komparativistka z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo, dr. Seta Knop, ter, ne nazadnje, sociolog kulture in japonolog, predavatelj na Oddelku za azijske študije, dr. Luka Culiberg.

Foto: kolaž je sestavljen iz podob, ki jih je na spletni strani Pixabay objavil David Peterson

Bolezen je bila takrat smrtonosna, oseba je umrla hitro, običajno v obdobju od enega do šestih mesecev. Sprva se je HIV razširil med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, in intravenoznimi uživalci drog, prvi primeri so bili tudi pri ljudeh, ki so s transfuzijo prejeli okuženo kri. Učinkovita zdravila so prišla šele desetletje pozneje, v veliki meri tudi po zaslugi aktivistk in aktivistov, ki so v Združenih državah Amerike zahtevali informacije o virusu, oblikovali sporočila o tem, kako se zaščititi pred okužbo, hkrati so tudi glasno pozivali k raziskovanju in razvoju zdravil. HIV/AIDS je po svetu podiral tabuje in predsodke, saj je bil za preprečitev širjenja okužbe nujen pogovor o spolnosti in drogah. Ljudem je bilo namreč treba razložiti, kako se virus prenaša. Okužba z virusom HIV danes ni več smrtonosna, saj obstajajo učinkovita zdravila in dobra preventiva, kljub temu pa letno po svetu zaradi AIDS-a umre 600 tisoč ljudi. Več kot 40 milijonov ljudi živi z virusom HIV, polovica v podsaharski Afriki. 30 milijonov okuženih prejema zdravila, 10 milijonov pa ne. Slovenija je država z najnižjim številom okužb v Evropi in v svetu. V tokratni oddaji Intelekta o vsem tem z gosti. To so Miran Šolinc (Škuc), prim. Evita Leskovšek (Nacionalni inštitut za javno zdravje) in Sebastjan Sitar (Legebitra).

Gonoreja in sifilis v Evropi

Aids po jugoslovansko? : začetni odziv na AIDS v Sloveniji in Jugoslaviji (1984-1987)

V začetku letošnjega leta je spor med podjetjem Anthropic, enim izmed vodilnih ameriških podjetij na področju umetne inteligence, in ameriškim obrambnim oziroma zdaj vojnim ministrom Petom Hegsethom zelo nazorno osvetlil razsežnosti uporabe umetne inteligence za vojne namene ter smeri, v katere se danes usmerja njen razvoj in integracijo. Vztrajanje podjetja Anthropic pri varovalkah, da se njihov model umetne inteligence Claude, ki trenutno velja za najzmogljivejšega na trgu, ne sme uporabiti za nadzorovanje Američanov ter za razvoj avtonomnega orožja, se je namreč izkazalo za nepremostljivo oviro. V tolikšni meri celo, da je Pentagon Anthropic označil za tveganje za dobavne verige, kar je oznaka, ki je bila do zdaj rezervirana za tuja podjetja s tesnimi vezmi z ZDA sovražnimi državami. Še včeraj edini izbrani ponudnik velikih jezikovnih modelov za ameriško administracijo je tako čez noč dobil popolno prepoved sodelovanja z ameriško vlado in z vsemi podjetji, ki z njo sodelujejo. Vsekakor gre za presenetljiv precedens, iz katerega pa lahko jasno razberemo, da je pri razmišljanju o mejah uporabe umetne inteligence v vojni kot tudi pri nadzoru ljudi širše prišlo do pomembnega obrata. Med drugim je postalo očitno, da polno avtonomna orožja niso več potencialna nevarnost oziroma stranpot, ampak vse bolj primarna vizija vojn prihodnosti.
Seveda intenzivnejša integracija umetne inteligence za potrebe ameriške vojske poteka že vrsto let. V okviru projekta Maven je na tem področju s Pentagonom sprva – od leta 2017 – sodelovalo podjetje Google, od 2020 pa je vodilni ponudnik tovrstnih storitev podjetje Palantir. Vmes se je zgodila revolucija generativne umetne inteligence, ki je izrazito poenostavila uporabo te tehnologije in odprla vrata za njeno široko integracijo v najrazličnejših smereh, tudi seveda za razne vojaške aplikacije. Ta pospešek se danes nazorno kaže marsikje po svetu, poleg ZDA izrazito tudi na Kitajskem, v Rusiji, Ukrajini, Izraelu in tako naprej. A s široko dostopnostjo zmogljivih modelov umetne inteligence se poleg vojaško tradicionalno močnih držav zdaj povsem nove možnosti za napredne oblike napadov odpirajo tudi manjšim igralcem z najrazličnejšimi ambicijami in nameni, kar utegne v pomembni meri premešati karte moči in razmerij v že tako vse manj stabilnem svetu. Kaj pomeni nova doba umetne inteligence skozi optiko vojaške tehnologije, načrtovanja napadov in zagotavljanja miru, bo v središču današnje Intelekte. Gostje v studiu so obramboslovec prof. dr. Iztok Prezelj s fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani; strokovnjak za umetno inteligenco prof. dr. Matej Kristan s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani ter načelnik sektorja za razvoj zmogljivosti Slovenske vojske polkovnik Jernej Peternel.
Foto: Pixabay/Vilkasss

Semaglutid in druga zdravilne učinkovine iz skupine agonistov GLP-1 so v zadnjih letih močno zaznamovala zdravljenje sladkorne bolezni in debelosti. A njihov potencial se morda tu ne konča. Raziskovalci si zastavljajo vprašanje, ali lahko ta zdravila vplivajo tudi na možgane: upočasnijo Alzheimerjevo bolezen in pomagajo pri zdravljenju odvisnosti? Kaj kažejo najnovejše raziskave in kje so meje teh obetov?

V oddaji Intelekta o tem govorijo prof. dr. Jens Juul Holst, eden od odkriteljev hormona GLP-1 (Univerza v Københavnu), nevrologinja prof. dr. Milica Gregorič Kramberger (UKC Ljubljana), psihiatrinja asist. dr. Mirjana Radovanović (Psihiatrična klinika Ljubljana) in kirurg Gregor Kunst (Splošna bolnišnica Slovenj Gradec).

Foto: Simboličen prikaz človeka s prekomerno telesno težo in prikaz strukture semaglutida (agonist GLP-1), ki je zdravilna učinkovina v nekaterih novih zdravilih za sladkorno bolezen in zdravljenje debelosti/ Pixabay, WikiCommons

Semaglutid in GLP-1: preboj v zdravljenju debelosti kot ga vidi patofiziolog TUKAJ

Razširjen seznam možnih neželenih učinkov semaglutida in nekaterih drugih agonistov GLP-1 ter za povzetek glavnih značilnosti teh zdravil. Centralna baza zdravil TUKAJ

Današnji čas nam je menda prinesel nov način napovedovanja prihodnosti – tako imenovane napovedne trge (v angl. prediction markets). Tako je se imenujejo, ker naj bi z visoko natančnostjo napovedovali prihodnje trende oziroma dogodke. Gre za platforme, med katerimi sta danes najbolj poznani Polymarket in Kalshi, ki uporabnikom omogočajo, da svoj denar vložijo oziroma stavijo na podlagi tega, kakšen prihodnji razplet najrazličnejših dogodkov pričakujejo. In če se izbira izkaže za pravilno, lahko s tem zaslužijo kar precej denarja.

Tako je nek Francoz zaslužil več kot 85 milijonov evrov, ko je stavil na zmago Donalda Trumpa na ameriških volitvah, ameriški vojak pa dobrih 400 000 dolarjev, ko je stavil na zajetje nekdanjega venezuelskega predsednika Nicolása Madura. No, slednjega zdaj obtožnica bremeni zlorabe zaupnih informacij.

Platforme za trgovanje z dogodki vsekakor ponujajo pester nabor dogodkov, na katere lahko stavite: od datumov vojaških napadov, gibanja cen nafte, prek števila tvitov ameriškega predsednika do tega, kakšno bo vreme, in povsem običajnih športnih stav.

Kako so stave postale neke vrste finančni instrument, zakaj naj bi zaradi svoje napovedne moči predstavljale neke vrste informacijski mehanizem in kaj nam ta sodobni pojav prinaša, so v Intelekti razmišljali izvršni direktor Modre zavarovalnice Primož Cencelj, strokovnjak za tehnologije veriženja blokov oziroma blockchain izr. prof. Muhamed Turkanović s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in komunikologinja s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem prof. dr. Sandra Bašić Hrvatin.
Foto: Pixabay/blickpixel

Čeprav nobenega človeškega spoznanja ne moremo pripisati samo enemu človeku, ampak vsakdo gradi na temelju vsega znanja, ki smo ga nakopičili skozi zgodovino, je vendarle res, da se v človeški zgodovini pojavljajo posamezniki, ki s svojimi vpogledi resnično preoblikujejo naš svet in odprejo polja, ki so bila prej težko predstavljiva. Eden od teh je tudi John Maynard Keynes, britanski ekonomist in mislec, ki je ne le razprl povsem nove dimenzije razumevanja svetovne in nacionalne ekonomije, ampak si je pravzaprav v marsičem sploh prvi zamislil moderno državo, ki lahko ali celo mora aktivno delovati znotraj gospodarstva - moderno državo, ki nadzoruje obtok denarja in obrestne mere, ki skrbi za celo vrsto družbenih podsistemov, ki lahko odločno ukrepa v času krize, gradi potrebno infrastrukturo in uravnava trg, kadar ta ne uspe delovati v dobro družbe. V središču današnje Intelekte bo prav ta fascinantni mislec, ki ga po eni strani zaznamuje humanističen idealizem, v skladu s katerim si je pred slabim stoletjem celo predstavljal, da bomo danes delali le še 15 ur na teden in prosti čas posvečali svojim bližnjim in duhovnemu ter kulturnemu razvoju - po drugi strani pa ga zaznamujejo zelo praktični predlogi, ki so jih v takšni ali drugačni obliki že za časa njegovega življenja prevzele mnoge zahodne države, ki so se dokazali tudi v prvi in drugi svetovni vojni, njihovo učinkovitost pa so vse težje kritizirali celo njegovi ideološki nasprotniki. Keynesa in njegovo misel nam bodo 80 let od njegove smrti pomagali predstaviti dr. ekonomskih znanosti in dr. zgodovine Neven Borak, zaslužni profesor dr. Maks Tajnikar in dr. Aleksandar Kešeljević z ljubljanske ekonomske fakultete ter dr. Aljoša Kravanja z Oddelka za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete. Oddajo je pripravila Alja Zore.

foto: John Maynard Keynes leta 1929, Wikimedia Commons