Po več tednih mirovanja se je diplomatska aktivnost v smeri mirovnega sporazuma med Rusijo in Ukrajino spet povečala. Tako blizu miru še nismo bili, pravijo ameriški predstavniki in pogajalci. Pa je temu res tako? Večjih sprememb v zbliževanju stališč glede ključnih vprašanj pri obeh državah v vojni ni opaziti, je pa tem bolj za dogovor zainteresiran ameriški predsednik Donald Trump. Ob tem Evropska unija na ameriške pobude zgolj odgovarja, vloge vodilnega mirovnega posrednika pa ne more zasesti, tudi če bi hotela. O različnih scenarijih za mir v Ukrajini, rdečih črtah in morebitnih posledicah njihove uresničitve bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17.00.

Tudi 30. podnebna konferenca ni prinesla omembe vrednega preboja, čeprav so pogajanja postavili na simbolično lokacijo – v Amazonijo. Medtem ko smo vsaj kratkoročno že presegli mejo stopinje in pol globalnega segrevanja, svetovni politični voditelji ne zmorejo niti omeniti največjega razloga za podnebno krizo, to je naša raba fosilnih goriv. Da o izpustih, ki jih povzročajo vojske, sploh ne govorimo. Kljub razočaranjem, ki jih zadnja leta prinašajo sklepi podnebnih konferenc, pa je to edini svetovni forum, na katerem sodelujejo politični odločevalci.

Gostje:

– klimatologinja, profesorica Lučka Kajfež Bogataj,

– glavna slovenska podnebna pogajalka Tina Kobilšek,

– mladinski podnebni delegat Jan Zupan.

Brati ali ne brati v angleškem jeziku, to ni več vprašanje, saj se branje knjig v tem jeziku ne povečuje le v manjših državah, kot je Slovenija, ampak tudi v večjih, kot je Nemčija. Vprašanje pa je, kaj prinaša ta kulturna sprememba in koliko bi morali biti zato zaskrbljeni. Bi moralo biti geslo prihodnjega knjižnega sejma Berem v slovenščini? O tem v oddaji Studio ob 17-ih, ki jo bomo izvedli v neposrednem prenosu s Slovenskega knjižnega sejma.

Gostje:

Janez Miš, ustanovitelj založbe Miš in predsednik upravnega odbora Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev;

Srečko Mrvar, direktor založbe Učila;

dr. Miha Kovač, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani;

dr. Samo Rugelj, direktor založbe Umco.

Na potrditvenem referendumu je padel zakon, predlagale so ga tri vladne stranke, ki bi uredil pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. Dan po glasovanju se bomo v Studiu ob 17-ih spraševali kakšne politične posledice bo imel izid referenduma dobre štiri mesece pred volitvami? V čem se je tokratno odločanje razlikovalo od odločanja na prejšnjih referendumih. To je sicer že drugi referendum zapored, ki ga je vladna koalicija izgubila.

Gosti:

Ustavni pravnik dr. Igor Kaučič

urednik portala Zanima.me Rok Čakš

politični komentator Radia Slovenija Tomaž Celestina

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Trideset let mineva od podpisa daytonskega mirovnega sporazuma, s katerim se je končala do takrat najdlje trajajoča vojna v Evropi po koncu druge svetovne vojne. Sporazum je Bosno in Hercegovino, državo treh enakopravnih narodov, razdelil na dve entiteti. Številni to označujejo kot coklo v njenem razvoju, po mnenju drugih je sporazum edino jamstvo miru. Po tridesetih letih še vedno niso končane razprave o tem, kakšna bi morala biti ta država. Nekateri pretresi spominjajo celo na tiste v obdobju pred razpadom Jugoslavije. V tokratnem Studiu ob 17:00 se bomo spomnili dogajanja pred tremi desetletji. Pretresli bomo tudi aktualne razmere v Bosni in Hercegovini, možnosti za njen razvoj ter hitrejšo vključitev v evro-atlantske povezave. Gostili bomo strokovnjaka s področja zgodovine in političnih ved profesorja Boža Repeta in Farisa Kočana. Oddajo bo povezoval Marjan Vešligaj.

Volivci bodo v nedeljo na referendumu odločali o podpori zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki so ga poslanci potrdili julija letos. Organizatorji referendumske kampanje so svoja stališča ZA in PROTI zakonu predstavili v današnjem soočenju na Radiu Slovenija.

Poleti se je z objavo predloga pobude za državni prostorski načrt začelo umeščanje v prostor drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem. Javna obravnava je končana, konec leta se pričakuje sklep vlade o pripravi prostorskega načrta, umeščanje v prostor pa naj bi se končalo leta 2028, ko je predvidena tudi končna odločitev investitorja. Javnost bo imela priložnost za pripombe še v nadaljnjem postopku. O tem, ali sta bili lokalna skupnost in regija enakovredno vključeni v začetek umeščanja v prostor, kakšne pripombe prihajajo od tam in kakšni so sploh predvideni posegi ob pripravi gradbišča za tako velikanski projekt, pa tudi, kako bodo upoštevane zahteve širše regije, v današnji oddaji Studio ob 17.00 z gosti:

Bruno Glaser, poslovni direktor Gen energije

Tine Ogorevc, predsednik posvetovalne komisije za projekt Jek2 pri Svetu regije Posavje

Janez Kerin, župan Mestne občine Krško

Miran Stanko, nekdanji župan Krškega

Duševnih stisk je vse več – tako med mladimi kot odraslimi. V času, ko se od ljudi pričakuje, da bodo močni, uspešni in odporni, se mnogi zlomijo pod težo vsakdana. Svoje prispeva tudi negotovost, v kateri živimo. Kaj poglablja duševne stiske, kako jih prepoznati in pravočasno pomagati? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-tih. Gre za ponovitev oddaje.

Gostje:

dr. Lilijana Šprah, psihologinja, ZRC SAZU;

Patrik Senica, psiholog, Nacionalni inštitut za javno zdravje;

Matic Novak, vodja Inštituta za razvoj potencialov ADHD Modri junaki.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.