V terminu oddaje Studio ob 17-ih bomo do konca leta lahko prisluhnili letnim pregledom z različnih področij. Začenjamo z oceno dogodkov na področju gospodarstva doma. Slovensko gospodarstvo se je v letu 2025 po eni strani spoprijemalo z izzivi geopolitičnih pritiskov in trgovinskih vojn iz tujine, po drugi pa spopadalo z domačimi težavami, povezanimi s prenizko produktivnostjo in nekonkurenčnostjo na področju obremenitve dela in stroškov energije. Kako je to vplivalo na prestrukturiranje avtomobilske in obrambne industrije, kakšne so bile razmere na trgu dela, kdaj lahko pričakujemo prepričljivejše inovacijske premike in s tem višjo dodano vrednost? Kako se ob tem zadolženost naše države povečuje, slovenski kapitalski trg pa se končno razcveta? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje:

Bojan Ivanc, prvi ekonomist Gospodarske zbornice Slovenija;

Iztok Seljak, predsednik Združenja Manager in Koordinator misije GREMO slovenske avtomobilske industrije;

Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A;

Andraž Grahek, direktor in partner v Capital Genetics.

Z novim letom se uveljavljajo prve vsebinske novosti pokojninske reforme, povezane predvsem z bolj dostojnimi pokojninami za najbolj ranljive. A tokrat se osredotočamo na vzdržni del pokojninske zakonodaje ter vsebine, ki so bile v tokratni reformi spregledane. Zanima nas, kako dolgo bo zdaj veljaven sistem ob demografskih trendih še vzdržen. Podobno se sprašujejo v Nemčiji, kjer imajo hude težave pri prenovi pokojninskega sistema. Čeprav so številke na prvi pogled suhoparne, je zgodba, ki jo razkrivajo, skrb vzbujajoča. Pokojnine sicer bodo, vprašanje pa je, kolikšna bo njihova realna vrednost. Bodo čez nekaj desetletij sploh zadoščale za kaj drugega kot osnovne dobrine in storitve? Kje bo država iskala dodatna sredstva za financiranje prvega stebra - in ali bo to pomenilo višje obremenitve dela, prerazporejanje drugih javnih izdatkov ali tiho zmanjševanje pravic prihodnjih upokojencev? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Gostje:

Igor Feketija, državni sekretar z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti;

Žiga Vižintin, direktor pokojninskih zavarovanj v Pokojninski družbi A;

Goran Novković, odgovorni urednik Podjetne Slovenije.

Avtorica oddaje Urška Valjavec.

Konec novembra je minilo 50 let od odprtja glavne stavbe Kliničnega centra Ljubljana, ki se je pozneje preimenoval v Univerzitetni klinični center Ljubljana. Danes je med največjimi bolnišnicami v srednji Evropi z izjemnimi medicinskimi dosežki. Zdaj ga prenavljajo in dograjujejo, skupna vrednost del je 250 milijonov evrov. Toda po drugi strani pomanjkanje kadra, predvsem negovalnega, hromi delo. O izzivih naše največje bolnišnice v tokratnem ponovljenem Studiu ob 17.00.

Gostje:

dr. Marko Jug, generalni direktor UKC Ljubljana;

dr. Gregor Norčič, v. d. strokovnega direktorja UKC Ljubljana;

dr. Zlatko Fras, strokovni direktor Interne klinike UKC Ljubljana;

dr. Ivan Kneževič, strokovni direktor Kirurške klinike UKC Ljubljana;

mag. Zdenka Mrak, glavna medicinska sestra UKC Ljubljana.

Slovenija je pripravila prvi nacionalni razpis za generativno umetno inteligenco, ki naj bi vsem državljanom, za delo ali zabavo, zagotovil brezplačen dostop do najbolj zmogljivih modelov generativne umetne inteligence. Platforma naj bi zagotavljala tudi varnost podatkov znotraj Evropskega gospodarskega prostora.

Umetna inteligenca velja za odločilno tehnologijo 21. stoletja, odvisnost Evrope od ameriških ponudnikov na tem področju pa je eden od evropskih strateških problemov, saj pri razvoju konkretnih tehnologij in infrastrukturi zanje zaostaja.
Koliko je torej nakup licenc za dostop do plačljivih modelov ameriških podjetij koristen za nadaljnji razvoj Slovenije, koliko pa le povečuje prav to odvisnost, je tema oddaje Studio ob 17ih.
Gostje:
dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije;
dr. Maja Bogataj Jančič, vodja Inštituta za odprte podatke in intelektualno lastnino;
prof. dr. Blaž Zupan, fakulteta za računalništvo in informatiko.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

V ponovljeni mednarodni raziskavi TIMSS, v kateri je sodelovalo devet držav, so slovenski petošolci pokazali največjo rast znanja matematike in naravoslovja. Kaj kaže ta rezultat naših 11-letnikov? Velike razlike v znanju med učenci iz različnih držav poglabljajo učni načrti; naši učenci se pri matematiki nekatere vsebine učijo v višjih razredih kot najbolj uspešni učenci, sodelujoči v raziskavi, v drugih državah. Ali bo prenovljen učni načrt za matematiko za osnovno šolo premaknil računanje z ulomki in decimalnimi števili v nižji razred? Zakaj imajo matematiko dečki raje kot deklice? Zakaj se naši učenci v šoli počutijo slabše kot njihovi vrstniki iz drugih držav? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Gostje:

Barbara Japelj Pavešič, nacionalna koordinatorico raziskave TIMSS, Pedagoški inštitut;

Janja Zupančič, državna sekretarko na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje;

mag. Mojca Suban, koordinatorica predmetne kurikukularne komisije za prenovo učnega načrta za matematiko, zavod za šolstvo;

Sašo Božič, ravnatelj Osnovne šole Mengeš.

Avtorica oddaje Nataša Lang.

Številne organizacije za človekove pravice ugotavljajo, da se te pravice krčijo, in to celo v državah, v katerih so jih še nedavno skrbno varovali. Ne kršijo pa jih samo bolj pogosto, ampak tudi bolj sistematično. P rav tako se povečujejo pritiski in prizadevanja za oslabitev institucij, ki jih varujejo. Tej temi, ki z leti postaja vse bolj aktualna, se bomo ob dnevu človekovih pravic posvetili v Studiu ob 17-ih.

Gostje:

dr. Veronika Fikfak, sočlanica svetovalnega odbora Sveta Združenih narodov za človekove pravice in profesorica za človekove pravice in mednarodno pravo na univerzi v Londonu;

Taja Premk, Amnesty International;

Elena Lunder, Društvo za sonaravni razvoj Focus.

Te dni znova poročamo o težavah v zdravstvu. Med njimi so domnevno umetno podaljševanje čakalnih vrst, odhodi maksilofacialnih kirurgov iz UKC Ljubljana in pomanjkanje urgentnih zdravnikov. Ministrstvo za zdravje skuša del teh težav rešiti z interventnim zakonom, ki med drugim uvaja natančno opredelitev dovoljenega gibanja v dneh bolniškega staleža zaradi naraščajočega absentizma. Podrobneje o vsem tem v tokratnem Studiu ob 17ih.

Gostje:

Jasna Humar, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje;

Sašo Rebolj, direktor Zdravstvenega doma Kamnik;

Ana Vodičar, direktorica področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke na Zavodu za zdravstveno zavarovanje.

Avtorica oddaje Katja Arhar.

Kaznivih dejanj med mladoletniki je znova vse več. Stroka opozarja, da bi imele pri njihovem preprečevanju največji učinek hitre obravnave. Bomo končno, z več kot 15-imi leti zamude, dobili zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov? Prejšnji teden je v državnem zboru prestal prvo obravnavo, podpirajo ga tako rekoč vse poslanske skupine. Zakaj ga potrebujemo in kaj bo prinesel? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Gostje:

mag. Nina Koželj, generalna direktorica Direktorata za kaznovalno pravo in človekove pravice na ministrstvu za pravosodje;

Robert Tekavec, vodja Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi;

Mirjam Kline, vrhovna državna tožilka;

Deja Kozjek, višja sodnica;

Katja Filipčič, katedra za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

Avtorica oddaje Jolanda Lebar.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.