Nedavno sesutje režima sirskega predsednika Bašarja al Asada je poskrbelo za izbruh veselja in olajšanja med milijoni Sircev, hkrati pa je povzročilo zaskrbljenost in strah med privrženci režima. Ob prihodu islamističnih upornikov na oblast so posebej zaskrbljeni pripadniki sirskih etničnih in verskih manjšin.

Množice sirskih beguncev po svetu že razmišljajo o vrnitvi v domovino, a lahko se zgodi, da bo begunski tok tudi v prihodnje dvosmeren.

Ob divjanju vojn v Ukrajini in Gazi proč od oči svetovne javnosti poteka eden najbolj krvavih konfliktov. Sudan krvavi, tamkajšnji ljudje pa lahko na rodovitni zemlji, pod katero je pravo naravno bogastvo, le životarijo. Ob razčlovečenju Sudana opazujemo tudi neznansko nemoč mednarodne skupnosti, da bi tam poskrbela za mir.

V Srbiji že nekaj let veliko prahu dviguje načrtovani rudnik litija in bora v dolini reke Jadar na zahodu države, tik ob meji z Bosno in Hercegovino. O projektu, ki ga vodi avstralsko rudarsko podjetje Rio Tinto, je veliko neznank in skrivnosti, pred dvema letoma ga je srbska vlada že ukinila, a so ga po odločitvi ustavnega sodišča letos spet zagnali. Zagovarjajo ga predstavniki srbskih oblasti in Evropske unije, nasprotujejo pa mu lokalni prebivalci in po zadnjih raziskavah že večina prebivalcev Srbije.

Od začetka izraelskih napadov na Gazo je to območje najbolj smrtonosni kraj za novinarje v novejši zgodovini. Izrael želi tako preprečiti dokumentiranje genocida Palestincev. Združene države Amerike in številne evropske države ga pri tem podpirajo z utišanjem kritičnih novinarjev, protivojnih in propalestinskih protestnikov, akademikov, celo umetnikov in športnikov na domačih tleh. Prav tako ne povzdignejo glasu ob izraelskem spodkopavanju mednarodnega prava in Organizacije združenih narodov. Nekdanje glasnice človekovih pravic so svojo podporo Izraelu zavile v celofan razširjene definicije antisemitizma, v katero so vključile tudi prepoved kakršne koli kritike Izraela.

Po junijskih evropskih volitvah počasi dobiva evropska kadrovska križanka končno podobo. Prihodnji teden bo Evropski parlament predvidoma potrjeval novo komisarsko ekipo, ki jo je – ne brez zapletov in nenačelnih političnih kupčij – sestavila Ursula von der Leyen. V komisarskem kolegiju bo slovenska komisarka Marta Kos zadolžena za resor širitve in povojne obnove Ukrajine. Kakšni izzivi jo čakajo tako na strani starih članic, ki utegnejo imeti zadržke do širjenja povezave na Zahodni Balkan, in kakšne ovire bodo morale še preskočiti države, ki bi se rade pridružile skupini držav z najvišje razvitimi demokratičnimi standardi na svetu?

Tudi po več kot 30 letih podnebnih pogajanj, katerih cilj je ustaviti naraščanje povprečne globalne temperature, se svetovni izpusti toplogrednih plinov povečujejo. Bistvenega napredka ni pričakovati niti od tokratne podnebne konference v Bakuju. Podnebna kriza se poglablja, svet pa v tako imenovanem boju za blaženje podnebnih sprememb dela le simbolične korake naprej – in velike dejanske korake v nasprotno smer. Številni poudarjajo, da so nujne korenite spremembe našega družbenega in gospodarskega sistema. Primer, da je možen tudi drug pristop k zelenemu prehodu, to je s skupnim delovanjem delavskih in okoljskih gibanj, pa imamo v sosednji Italiji.

Kampanja za ključ Bele hiše je pri koncu. Kampanja sama, nepredvidljivost volilnega izida ter izbira, ki ne bi smela biti izbira – vse to zrcali družbeno in politično razklanost Združenih držav Amerike. Dozdajšnja podpredsednica Kamala Harris ali že videni in nikoli povsem dojeti Donald Trump? O tem poglobljeno na primeru Pensilvanije, ki je spet v peščici zveznih držav, ki bodo opredelile izid volitev.

Po vztrajni širitvi Evropske unije, nekaj let je štela celo 28 članic, se je stara celina upehala. Širitvena utrujenost pušča Zahodni Balkan v čakalnici že tako dolgo, da sta v državah te regije skoraj zamrla iskrena želja in upanje na polnopravno članstvo. Ob več letih čakanja od prošnje za članstvo do statusa kandidatke pa nastaja vtis, da nameravana širitev na vzhod, Ukrajino, Moldavijo, Gruzijo, za Balkan pomeni prehitevanje po desni. Tokrat o prednostih, zadržkih in izzivih širitve v času odločitve, ali bo resor širitve v Evropski komisiji pripadel slovenski kandidatki.

"Z jezikom si, ali nisi," je misel znanega koroškega slovenskega literata Florjana Lipuša. Da bi rojaki na avstrijskem Koroškem s slovenskim jezikom lahko polno živeli, potrebujejo kakovostno izobraževanje. K dvojezičnemu pouku je v ljudskih šolah prijavljena polovica učencev, v nadaljevanju pa nato zanimanje za učenje slovenščine krepko upade. Kako te trende obrniti in spodbuditi mlade, da nadaljujejo učenje slovenskega jezika v srednjih šolah? Kako izboljšati sam pouk in dobiti usposobljene učitelje in profesorje? O tem poteka tako strokovna kot politična razprava na ravni dežele Koroške. Toda za korenito reformo dvojezičnega šolstva so pristojne zvezne oblasti. Kaj si lahko koroški Slovenci obetajo na šolskem področju? Kakšne so možnosti, da bi jih slovenščina spremljala od vrtca do univerze? Prisluhnite!

Projekt izkopavanja litija v Srbiji je sprožil velik odpor okoljevarstvenikov, dela prebivalstva in opozicije. Gre za velik projekt: to bi bil največji rudnik litija v Evropi in naj bi zagotavljal 90 odstotkov potreb Evropske unije po tem elementu, ki se uporablja predvsem za avtomobilske baterije. A medtem ko ena stran govori o velikih gospodarskih koristih Srbije od tega rudnika, druga opozarja na uničevalne posledice za okolje in lokalno skupnost – nekaj, kar se dogaja že zdaj, ko je projekt šele v raziskovalni stopnji.