Vroči mikrofon

V Dragatušu se je del krajanov uprl naselitvi filipinskih delavcev v župnišče, ki pa so jim predstavniki Cerkve stopili v bran. Na Hrvaškem že organizirajo maše v jeziku tagalogu, nevladniki pa so za migrantske delavce iz tretjih držav pripravili poseben priročnik. Medtem ko države zaostrujejo pogoje za tujce, ki jih gospodarstva nujno potrebujejo kot delovno silo, jim pri vključevanju v družbo in uveljavljanju pravic pomagajo nevladne organizacije in tudi Rimskokatoliška cerkev.

Izkoriščanje paragvajskih delavcev v ilegalni tovarni cigaret v Lendavi, težke razmere migrantskih delavcev iz tretjih držav ter stavka Woltovih dostavljavcev … Migrantski in platformni delavci vse bolj postajajo le artikli, poslovni model in plen kriminalnih združb, pred katerimi jih država ne zna ali noče zaščititi. Kaj sploh še lahko naredimo? Kako delavcem, ki ne poznajo lokalnih predpisov in svojih pravic, pomagajo na sosednjem Hrvaškem?

Sogovorniki:

Eden od načinov, kako se želi Evropska komisija približati in prisluhniti državljanom držav EU, so tudi državljanski forumi, ki jih zadnja leta organizirajo v Bruslju. Vsake toliko časa izžrebajo okoli 150 ljudi, jih povabijo na sedež Evropske komisije in tam potem razpravljajo o različnih aktualnih temah, izpostavijo največje težave s katerimi se soočajo in predlagajo rešitve. Konec septembra je v Bruslju potekal deveti državljanski forum na temo demokratične odpornosti, na katerem sta sodelovala tudi dva Slovenca. Kako poteka neposredna, participativna demokracija EU v praksi je v Bruslju preveril Miha Švalj.

Novinarka, režiserka in učiteljica Ruwaida Amer je svoje življenje od rojstva do zdaj preživela zaprta skupaj z dvema milijonoma drugih Palestincev v Gazi. Stara je 35 let, povprečna starost v Gazi je bila še pred začetkom pokola več kot 73.000 civilistk in civilistov manj kot 20 let. Od samega začetka je novinarsko spremljala to, kar je Netanjahu opredelil kot odpiranje vrat pekla. In ta vrata so v palestinski novinarki še vedno odprta. Tudi v Ljubljani, kjer je obiskala Festival migrantskega filma, se niso zaprla, pravi da se ne spomni niti enega trenutka, ki ne bi bil grozljiv. Kaj pomeni biti "človeška žival", kot Palestince označujejo nekateri izraelski politiki? Kaj pomeni gledati otroke stradati? Kaj pomeni biti sam lačen, prestrašen, na tleh, ko umirajo številni tvoji bližnji?

Pogojevanje pravice do denarne socialne pomoči z družbeno koristnim delom je tema enega od štirih nedeljskih referendumov. Ker je vprašanje volivcem zgolj načelno, ni mogoče predvideti, kdo bi taka dela moral opravljati, kako naj bi izvedba te ideje potekala v praksi in kakšen naj bi bil namen takega dela. Obstoječa zakonodaja za pridobitev in ohranitev denarne socialne pomoči je namreč že sedaj zelo stroga. Nekaj poudarkov iz obstoječega sistema in nekaj dilem ob morebitni uvedbi doslej še neobstoječega sistema družbeno koristnega dela predstavimo v Vročem mikrofonu.

"Streljal bo," je Leila Al Shammary šokirano spoznala med enim od nasilnih dogodkov, ki jim je bila priča med svojim zadnjim obiskom Zahodnega brega. V vasi blizu Hebrona je dokumentirala požige, napade in streljanja na Palestince in uničevanje njihovih domov. Ko je v nekem trenutku počilo v bližini palestinske hiše, je naboj zadel tla tik pred njo. Prestrašena je obstala. Izraelski vojak, ki je streljal, se je glasno zasmejal. Z laserjem je nameril še v njeno srce. To ga je zelo zabavalo. Videla je, kako so prišli in uničili vas ter Palestince, ki so se potem, ko so jim porušili domove, zatekli v jame.

Svet je vse bolj nepredvidljiv. Vojne in mednarodne krize se množijo, njihovi učinki pa segajo daleč čez bojišča – od cen energije in nafte do migracij in evropske politike. Kaj se v resnici dogaja na terenu? Kam vodi svet, v katerem je kriz vse več, odgovorov pa vse manj? Kako znova naravnati geopolitične kompase – kdo in zakaj jih je pravzaprav izgubil?

Epizoda je bila posneta v okviru Avdiofestivala 2026, pred publiko v ljubljanski Cukrarni. V debati so sodelovali:

Smo na poti k novemu Frankensteinu, ki ga ne bomo znali več nadzorovati, ali pa smo vstopili v novo renesanso? Tako se sprašujejo mnogi ob aktualnem bliskovitem napredku umetne inteligence. Na eni strani se vrstijo opažanja, da prehajamo v nove čase, ki bodo zelo drugačni od tistih, ki smo jih bili vajeni, da bo marsikaj potekalo veliko hitreje in učinkoviteje; a kaj če bo iz enačbe proti svoji volji izvzet tudi človek? S čim imamo dejansko opravka?

Sogovorniki:

Minevajo tri leta od napada Hamasa na Izrael. Ta je z brezkompromisnim vojaškim odzivom sprožil novo eskalacijo širše krize na Bližnjem vzhodu. Gaza je porušena, ubitih je na desettisoče civilistov, konflikti, predvsem ob podpori ZDA Izraelu, pa so se razširili po vsej regiji. Že več mesecev traja tudi vojna v Iranu. Dogajanje močno vpliva na geopolitična razmerja in svetovno gospodarstvo, v Evropi pa zaradi zaprtja Hormuške ožine spremljamo rekordne cene nafte. Tudi pogajanja o koncu vojne v Ukrajini se ne premaknejo v smeri miru, medtem se povezujeta EU in Kanada.

Geopolitične razmere v dneh zasedanja Generalne skupščine ZN in srečanja Donalda Trumpa s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom analizira Dario Špelić, zgodovinar in novinar hrvaškega nacionalnega radia, poznavalec Bližnjega vzhoda ter avtor posebne serije podkasta Prva linija o Iranu.

POVABILO:

Prav to se sprašujejo v Kamniku z okolico, kjer je v začetku septembra že drugič v manj kot letu dni veljal ukrep obveznega prekuhavanja pitne vode. Ta je danes znova skladna, precej težje pa je odgovoriti na vprašanje, zakaj se težave ponavljajo. Prebivalci izgubljajo potrpljenje in zaupanje v kamniško pitno vodo, na občini pa trdijo, da je njihova voda najbolj kakovostna pri nas.

Sogovorniki: