Petkova centrifuga

Strah hodi po Evropi. Vse sile Evrope so se združile za sveto gonjo proti temu strahu. In presenečenje, da je strah pred protesti zašel tudi v podalpsko deželo, je približno tako veliko, kot če bi v drugi polovici oktobra napovedali, da bo jutri deževalo. Zato si velja odpreti dežnik, da nas ne zalije količina nepomembnosti.

Dodatno čtivo:

Dvakrat za in dvakrat proti. Referendum je razdelil Slovenijo, politika ugriznila v prazen lešnik in uprizorila še en teater absurda, svet pa na steroidih umetne inteligence drvi naprej. V tednu, v katerem je bilo veliko hrupa, a tudi nekaj tišine, si Maja Ratej zastavlja vprašanje, kaj bomo iz vsega tega odnesli v naslednji krog.

Evropski prvak v vožnji na čas Primož Roglič si bo v spomin vtisnil trenutek, ko je pred domačimi navijači stal na zmagovalnem odru in prepeval slovensko himno. Pod zastavo, ki jo krasi tudi snežno beli simbol Triglava, je postal čustven. Ob tem si velja v spomin vtisniti še nekaj. Podobo triglavskega ledenika, ki se mu izteka čas. Tega, kar imamo, se običajno zavemo šele takrat, ko to izgubimo. Pa naj gre za uspešno kariero, neokrnjeno okolje … ali pa za solidarnost, pridobljene pravice, medijske vsebine. Ledenik in še kaj sprva počasi, nato pa, nenadoma, izgine.

Viri:

Ob vsem kroženju človeške prevzetnosti okoli Sonca je še Donald Trump kdaj videti kot čisto povprečen mucek. Premier Janša kaže napačne slike realnosti, Zoran Stevanović botruje z zanikovalci genocida, minister Rončević bi čez šolo naredil križ. Pahorjanski “nič” na steroidih se izrisuje kot prva žrtev postresničnostne politike po slovensko. So what? Pa kaj?!

Če se samo mrtvi ne bojijo več za življenje, in če Netanjahu med stradanjem Palestincev o Gazi govori o obilju hrane.

Kako si ljudstvo predstavlja oblast, ki vlada že več kot sto dni? Kot utekočinjene številke, ki jih prelivajo iz enega soda v drugega. In ker je večina zaposlenih v sodu javnega sektorja, za katerega oblast ugotavlja, da je prevelik in plesniv, žensk, si zlahka predstavljamo, kako z veseljem se bodo pretočile v operaterke strojev, CNC-programerke, gradbinke, varilke, voznice tovornjakov, skladiščnice in podobno.

Pravijo, da imamo volivke in volivci spomin zlate ribice. Raziskovalci so dokazali, da delamo zlatim ribicam krivico, ker so pametne in imajo dober spomin. V tem tednu se je zgodilo marsikaj, kar ne bi smeli pozabiti.

V tokratnem pregledu o kolesarskih dirkah po Španiji in Franciji ter o smoli. Včasih nas kapljica smole najde hitro in nepričakovano, vsaj v enem primeru pa jo pričakujemo več kot desetletje brez zagotovil, da jo bomo sploh videli. Narava je nepredvidljiva, prav tako človek, katerega prave barve ne morejo prekriti niti sintetična in zdravju škodljiva barvila za fazaniranje.

Na žabi je torej, da jeseni v več referendumih prepozna resno priložnost, da zbere pogum in si s skokom iz lonca morda kupi še nekaj časa, preden jo skrajna desnica (po vsej verjetnosti sklicujoča se na nevidno roko trga) neusmiljeno zabriše nazaj v krop.

Po tednih peklenske vročine in suše je le začelo padati. Padavin je sicer vsaj za zdaj krepko premalo, da bi ublažile katastrofalne posledice. Padalo pa je tudi drugače, z vseh strani, še vedno po predsednici, pa tudi po predsedniku državnega zbora, ki kljub peticiji in napovedanemu referendumu o njegovi razrešitvi »teflonasto« gleda v prihodnost. Ta bo po slovesu naše Milene veliko manj svetla.