Teden je zaznamoval nov politični spopad – znova med kabinetoma predsednice države Nataša Pirc Musar in predsednikom vlade Robertom Golobom. Razlog so spet kadrovska vprašanja, tokrat imenovanja novih veleposlanikov. Gosta nove epizode podkasta o politiki Umetnost možnega, urednica na POP TV Metka Majer in voditelj in novinar na portalu N1 Miha Orešnik, opozarjata na nekaj nelogičnosti. Nenavadno je, denimo, da je predsednica države še pred uradnim imenovanjem kandidatov javno spregovorila o postopku, ki je načeloma zaprt pred javnostjo. Prav tako preseneča, da je spor izbruhnil po tem, ko je že kazalo, da sta nekaj mesecev pred volitvami predsednika vendarle (četudi začasno) sklenila premirje.

Nadaljujemo z drugimi čudaškimi, celo bizarnimi fenomeni slovenske politike in seveda ne moremo mimo reklamnih pižam in kovčkov nekdanjega predsednika republike. Še ena nenavadna zgodba zadnjega tedna: napoved povezovanja Hanovih socialnih demokratov in Prebiličevega Preroda, ki se je končalo, še preden se je začelo. Miha in Metka opozarjata, da očitno še ne poznamo dejanskega ozadja zgodbe. Politik, ki ustanovi stranko kot alternativo sedanji koaliciji, naj bi se že v tej fazi predvolilnega spopada dogovarjal o skupnem nastopu z vladno stranko, v kateri je – mimogrede - nekoč že bil? Stranka, ki je najbolj kritična do tik pred volitvami ustanovljenih strank novih obrazov, obenem pa ima stabilno podporo volivcev, prav takšno stranko vabi v skupen nastop na volitvah? Ali po številnih javnih nastopih obeh predsednikov v resnici ne poznamo vseh ozadij zgodbe?

Več o tem v zadnji letošnji epizodi, v kateri se poslovimo tudi od soavtorja Umetnosti možnega Aleša Kocjana, ki ima tudi zadnje sporočilo zvestim poslušalcem. Pa srečno!

V tokratni epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega govorimo o razlogih za nedeljsko referendumsko presenečenje in o političnih posledicah padca zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Razlogov je seveda več, se strinjata oba sogovornika, urednik na časopisu Dnevnik Darijan Košir ter novinar in urednik na tedniku Mladina Jure Trampuš. Darijan pove, da so imeli nasprotniki zakona prepoznavnega nosilca kampanja in jasno sporočilo. Konec koncev je Aleš Primc v vsakem javnem nastopu nekajkrat ponovil besedo zastrupitev. Drugače je bilo na strani zagovornikov zakona. Ni bilo širši javnosti znanega prvega obraza kampanje niti preprostega slogana, pravzaprav ni bilo niti jasno, kdo je avtor zakona. Jure opozori, da je sicer kljub temu sicer homogena desna sredina na volišča pripeljala manjše število volivcev kot – denimo – na spomladanski referendum o dodatkih k pokojninam zaslužnim umetnikom. Govorimo tudi o zanimivi polemiki, ki se je po referendumu na družbenih omrežjih razvila med podporniki Janeza Janše in Anžeta Logarja. Ali se torej tudi na desnici, podobno kot na tradicionalno sprti levi sredini, napoveduje oster predvolilni spopad? In še: vse ankete potrjujejo, da bo na prihodnjih volitvah zmagala SDS, vprašanje pa je, komu bo potem uspelo sestaviti vlado.

Na poslušanje nove epizode, v kateri tudi tokrat – opravičeno – manjka Aleš!

Spletni portal N1 je pred dobrim tednom objavil novinarsko zgodbo o ovadbi zoper poslanca socialnih demokratov Janija Prednika zaradi (domnevnega) psihičnega in fizičnega nasilja nad takratno partnerico. Le nekaj ur pozneje je poslanec odstopil. V poplavi afer in »afer« ima ta zgodba posebno mesto, predvsem zato, ker temelji na dobrem novinarskem delu. Gostja, odgovorna urednica N1, v tokratni epizodi pove, kako so pripravljali članek, koliko ur so se pogovarjali z vpletenimi in s kakšnimi dilemami so se soočali. Seveda pa govorimo tudi o posledicah in o razmerju političnih sil dober mesec pred referendumom in slabe pol leta pred volitvami. S kom bo po volitvah sodeloval Prebilič in s kom Logar? Ali oba res računata na možnost prihodnje vlade brez Janše in Goloba? Zakaj bo tokrat na volitvah odločala predvsem udeležba? In zakaj tokrat politiki govorijo predvsem o tem, s kom po volitvah nikakor ne bi sodelovali? Ali lahko božičnica in brezplačne vinjete vrnejo vladi izgubljeno podporo in zaupanje? Zakaj je dolgotrajna oskrba lahko usodna politična past? Tokrat zaradi opravičene odsotnosti Aleša, ki celi poškodbo po padcu s kolesa, s Katjo klepeta samo Tanja. Na poslušanje!

V novi epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega se pogovarjamo o tem, kakšne politične posledice lahko sprožijo ugotovitve nadzornih institucij in organov pregona v zvezi s predsednikom vlade Robertom Golobom. Matej Grošelj, novinar in komentator Večera, razloži svojo tezo, da ima Golob in koalicija v mesecih pred volitvami okrog sebe čedalje večje »minsko polje«. Ne samo zaradi možnosti, da premiera doleti kazenski pregon in da KPK v končnem poročilu potrdi, da je kršil zakon o integriteti. Drugi gost, politolog Marinko Banjac, opozori, da so vse afere, ki so se znašle v kolesju pravosodja in KPK, stare že toliko, da je največji »udarni val« v javnosti že minil. Taktika Goloba in njegovega odvetnika bo zato očitno minimaliziranje obeh zgodb. Zanimivo je, da stranke niso pograbile novih ugotovitev – če jih bodo, se strinjata sogovornika – bodo politični kapitali skušali izkoristiti bolj na levi sredini kot v opoziciji. Vsi štirje de tokrat strinjamo, da Golob ne namerava odstopiti, zato s svojim odvetnikom bije boj za interpretacijo in skuša minimalizirati ugotovitve KPK, pri tem pa uporablja odvetnike nesprejemljive in nedopustne metode komuniciranja z medijih. Sicer pa – volitve bodo že čez pol leta in karte na desni so, kot kaže, že razdeljene. Na levi sredini pa se, kot običajno, že nakazuje spopad - za prestop parlamentarnega praga in za vodilno mesto na tem političnem polu.

Vaš mini javni servis za kontekstualizacijo političnega dogajanja je nazaj! V šesto sezono in drugo petletko se poganjamo v družbi politologa Marka Hočevarja in novinarskega kolega Luke Mlakarja, ki je v živo spremljal enega od političnih spektaklov te volilne jeseni – kongres Gibanja Svoboda, kjer sta bila bolj kot stranka v ospredju njen predsednik in njegova žena. Česa niso pokazali televizijski posnetki in česa nismo prebrali v časopisih? Najin drugi gost, politolog Marko Hočevar, razbere kapitalske in politične povezave iz seznama povabljenih gostov na uverturnem spektaklu volilne jeseni - poroki predsednika vlade. A v resnici smo šele na začetku: oktobra sledi ustanovitveni kongres stranke Vladimirja Prebiliča, Novo Slovenijo je medtem že prevzel Jernej Vrtovec. Zdi se, da so si stranke na desnici razdelile fevde svoje volilno bazo, zato je jasno, kdo koga nagovarja. Manj tovrstne jasnine je na levo-liberalnem polu, ki je - kot običajno - bistveno bolj razdrobljen. Kako se mešajo karte ob vstopu v vročo politično jesen pred pomladansko volilno dirko?

Povemo v prvi epizodi in se veselimo vaši odzivov!

Čeprav sva se pred nekaj tedni za to sezono poslovila, sva poletni dopust morala prekiniti s posebno epizodo. Bomo šli jeseni na dva referenduma, na enega ali referendumov sploh ne bo? Petkovo glasovanje o predlogu Levice za referendum o dvigu obrambnih stroškov na tri odstotke je zarisalo novo politično podobo Slovenije. Na isti strani so se znašli poslanci vladne Levice in Socialnih demokratov ter opozicijskih SDS in NSi. Poraženec tega zapleta, predsednik vlade Robert Golob, je slabe pol ure kasneje udaril z napovedjo nove referendumske pobude – o članstvu Slovenije v Natu. V kaosu, ki je sledil, se vse strani borijo za svoj košček pozornosti in za svojo resnico, najin gost, komentator časopisa Delo Uroš Esih, pa poudarja, da so v tej zgodbi prav vsi ravnali nedržavotvorno in zgolj za lastne notranjepolitične koristi. Analiziramo interese in namene strank, vladnih in opozicijskih in ugibamo o možnih posledicah, pa tudi geopolitični kontekst, v katerem se odvija slovenska politična melodrama in lahko odpre vrata hibridnim ruskim napadom na trdnost zveze Nato skozi slovenska odprta vrata. Za konec se pozabavamo še z razvpito parado nacionalizma in neoustaštva na zagrebškem hipodromu, kateri niso podlegli niti znani slovenski domoljubi.

Zakaj je izjava Boruta Pahorja, da dogajanja v Gazi ne bi označil za genocid, sprožila tako burne reakcije? In zakaj se je Pahor sploh odločil v tem trenutku za nastop s tako jasnimi političnimi sporočili? Nekdanji predsednik sicer pravi, da je zdaj zasebnik, pogodbenik, ki deluje na prostem trgu, opozarja Matija Stepišnik, odgovorni urednik Večera. A v tem prostoru zasebne pobude hkrati deluje kot politik in s svojimi izjavami tudi vpliva na politično dogajanje. Hkrati pa je Pahor tudi inovator in prvi obraz politike nove dobe. Proces je nepovraten in tudi pri nas vsi politiki tudi pri nas nagovarjajo volivce s kratkimi sporočili in posnetki iz zasebnega življenja na družbenih omrežjih. Z Matijo ob koncu sezone našega podkasta o politiki potegnemo črto pod zadnje burno politično leto in preslikamo realno stanje pred začetkom odločilnih predvolilnih mesecev. Gibanje Svoboda je prva stranka novih obrazov, ki ji je uspelo preživeti dve tretjini mandata, kar oži prostor političnim novincem. Na desnici prostor še vedno suvereno obvladuje SDS z Janezom Janšo, niti Novi Sloveniji niti Logarjevim Demokratom ni uspelo tega spremeniti. Izhodišča so torej jasna, kar pa ne pomeni, da sprememb ne bo. Nasprotno, izkušnje kažejo, da v teh časih lahko pričakujemo nepričakovano in da se lahko v nekaj dneh politična razmerja temeljito postavijo na glavo.

Kljub temu naš podkast začasno odhaja na počitnice. Seveda pa – če bodo razmere to zahtevale – kakšna izredna epizoda to poletje ni izključena …

Medtem ko divja ena vojna na evropskih tleh, druga na pragu Evrope in se ob spremljavi carinske vojne sesuva povojna ureditev sveta, se v Sloveniji največ pogovarjamo o privilegijih, kar je najbolj jasno demonstriral referendum o izrednih pokojninah umetnikov, razmišlja Primož Cirman, odgovorni urednik portala Necenzurirano: »Kot bi Slovenci živeli v votlini, kjer ni zaznati neurja, ki divja zunaj.« In tako kot se v mednarodni skupnosti moč koncentrira v rokah dveh velesil, smo na domačem prizorišču priča izraziti polarizaciji. »Slovenci živimo v dveh votlinah,« dodaja Suzana Kos, komentatorka in voditeljica na portalu Info360. »Del jih živi v votlini Janeza Janše, drugi del pa v votlini tistega, ki je v določenem trenutku njegov nasprotnik.« Med našo debato je vladni trojček predstavljal rezultate triletnega sobivanja na oblasti, a je predstavitev dosežkov zmotila objava KPK, da je zaznala utemeljen sum kršitve določb nasprotja interesov v zadevi Karigador. Kako lahko vpliva na politično dinamiko v letu pred volitvami, ki jo že narekujejo sporočila Janeza Janše na nedavnem kongresu in Roberta Goloba na strankarskem Festivalu Svobode. Vabljeni v našo družbo!

Opoziciji je prvič v mandatu Golobove vlade uspel veliki met – zmagati na referendumu, in sicer o dodatkih k pokojninam izjemnih umetnikom. Kaj to pomeni za politično prizorišče leto pred volitvami? Je zmaga desne sredine že zagotovljena? Je s pozivi k bojkotu vladna koalicija naredila strateško napako ali le ublažila neizbežen poraz? Je desna sredina res tako enotna, kot se je pokazalo v nedeljo? In ali je leva sredina res tako sprta, da je že zapravila svoje možnosti na prihodnjih volitvah? Gašper Lubej, komentator in urednik na Siolu, je bil na referendumski večer v štabu SDS, Žiga Bonča, novinar in voditelj na POP TV, pa v štabu Gibanja Svoboda. Oba sta torej spremljala dogajanje iz prve vrste in oba razumeta kontekst in posledice preko ograj dnevne politike. Komentiramo tudi fenomen politika, ki vodi stranko od leta 1993 in se mu 24.maja obeta še en mandat. Je Janez Janša po več kot tridesetih letih na čelu SDS in številnih porazih močnejši kot kadar koli prej? Odgovorimo v novi epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega.

Na poslušanje!

V težavah sta ta čas predsednik vlade Robert Golob in vodja največje opozicijske stranke Janez Janša. Prvi se ne more otresti očitka o konfliktu interesov, ker je šel na počitnice v hišo poslovneža Tomaža Subotiča, ki je bil nekaj časa tudi nadzornik dveh javnih bolnišnic. Drugi je v še večjih težavah, saj mu grozi celo zaporna kazen. Ali to odpira prostor drugim političnim igralcem? Ne nujno, a lahko se zgodijo tudi velike spremembe, menita najina tokratna sogovornika, Matej Grošelj, novinar Večera in Rok Čakš, urednik več spletnih portalov in zaganjalec projekta Zanima.me. Petkova sodba celjskega sodišča bo nedvomno imela politične posledice – če bo Janša obsojen ali če bo oproščen. Referendum, ki bo 11. maja, bo neke vrste prvi test. »To je Janšev referendum,« pravi Matej, ki meni, da bo SDS s pomočjo NSi težko zbrala 340 tisoč glasov proti zakonu. Rok pa meni, da to ni nemogoče, ker bo kampanja postavljala v ospredje napake vlade in (domnevne) privilegije, na kar so številni državljani še posebej občutljivi. Oba pa se strinjata, da se Logar pri tej temi verjetno ne bo jasno opredeljeval, čeprav je v parlamentu, tako kot SDS in NSi, glasoval proti. Ali to nakazuje možnost, da nove stranke računajo na možnost raznobarvne koalicije brez GS in SDS? Več v novi epizodi podkasta, ki je že v celoti v predvolilnih barvah ...