Umetnost možnega

Ali razkritja o ruskem vplivu na politiko in javnost v Evropi kažejo, da se ruska proxy vojna stopnjuje? Ne, pravi gost tokratne epizode podkasta o politiki Umetnost možnega Darijan Košir, nekdanji dopisnik iz Moskve, zdaj urednik časopisa Dnevnik. Nasprotno, zdaj se samo razkriva ruska propaganda, ki jo ruske obveščevalne službe širijo že vrsto let in naj bi s tem izdatno pripomogle tako k brexitu kot k prvemu vzponu Trumpa na vrh ZDA. Rusija ima nedvomno interes ošibiti evropsko enotnost in razširiti svoje območje vpliva. A to, kar vidimo zdaj, je predvsem soočenje z realnostjo, razkrivanje, kako globoko je že doslej segel vpliv Putinovih interesov. Nedvomno bodo odnosi z Rusijo tema evropskih volitev, kar je predvsem interes zmernih strank. (Skrajno)desne stranke pa bodo vztrajale pri tradicionalnem naboru tem – predvsem migracijah, dodaja Uroš Esih, komentator Dela. Govorimo tudi o pripravah slovenskih strank na volitve, kjer je vladna stran še v precejšnjem zaostanku. In seveda tudi o prerivanju kandidatov za predsednika pred kongresom socialnih demokratov. Na poslušanje!

Tanja Fajon se poslavlja z mesta predsednice socialnih demokratov. Kdo jo bo nasledil? Župan Tadej Beočanin , poslanec Jani Prednik ali evroposlanec Milan Brglez? Miha Orešnik, novinar, komentator, voditelj na portalu N1 natančno analizira prednosti, slabosti in politično ozadje treh kandidatov. Novinar Večera Luka Mlakar opozori, da je prav v SD pomembno mesto generalnega sekretarja, ki je samo v tej stranki voljena funkcija. Novi predsednik koalicijske stranke verjetno ne bo prehodna rešitev, stranka se zaveda, da mora po aferi »nakup stavbe na Litostrojski«, postaviti nove temelje in strukturo, da se bo obdržala na političnem prizorišču. Dotaknemo se tudi novih vladnih metod komuniciranja in odhodov sodelavk predsednika vlade. Niso ključni kanali komuniciranja, ampak to, kaj vlada sporoča javnostim. In tu ima Golob, ki se je v zadnjih javnih nastopih predvsem branil, največ težav. Predvsem zaradi prelomljenih obljub in napovedi, ki se niso uresničile. Pogovarjamo se tudi o kampanji pred evropskimi volitvami, ki se je začela že s prvimi zvončki. Gosta se strinjata, da SDS, ki že strelja z vsemi topovi, tega ne počne zato, ker Logarjeva skupina na tiho načrtuje prevzem stranke. Če bi članstvo res izbiralo predsednika, ki bi nasledil Janšo, je vrsta bolj zaslužnih pred Logarjem precej dolga …

Kako se evropske volitve razlikujejo od državnozborskih? Ne samo po tem, da je prag za vstop v evropski parlament mnogo višji in da odločajo preferenčni glasovi. Razlika je tudi ta, da zaradi nižje volilne udeležbe praviloma odločajo volivci, ki so zvesti svoji stranki in politični opciji. Zato se rezultati evropskih volitev tudi praviloma razlikujejo od izidov volitev v slovenski parlament. Prednost imajo torej stranke, ki imajo zvesto volilno bazo, tako imenovane »tradicionalne« stranke. Pri nas so to SDS, SD in NSi. Kaj se bo torej zgodilo zdaj, ko so Socialni demokrati po aferi sodna palača zdrsnili na zgodovinsko dno? Analizira Andraž Zorko, direktor in partner Valicona, podjetja, ki – kot ugotavlja Aleš – je v super volilnem letu natančno napovedal ne samo rezultate, ampak tudi volilno udeležbo. Mimogrede Andraž pove še, ali in kako agencije, ki merijo javno mnenje, prav to javno mnenje oblikujejo, pa tudi, kako v času, ko ni več starih metode anketiranja, pridejo do zanesljivih podatkov. Namignemo tudi, kakšna je povezava med Alešem Hojsem in rumenimi nogavicami. Na poslušanje!

Še vedno ne vemo, kako se bo razpletla afera »sodna palača«. Bo ministrica končno odstopila? Bodo Socialni demokrati preživeli prosti pad? Kaj lahko sanirajo na aprilskem volilnem kongresu? Gneče za mesto predsednika stranke ni. Bo odstopila samo Tajna Fajon ali tudi drugi člani predsedstva? Kaj pomeni imenovanje Matevža Frangeža za začasnega glavnega tajnika? Gosta tokratne epizode – Anže Božič, POP TV in Matej Grošelj, Večer – menita, da so možni vsi scenariji, a nobeden med njimi ni dober. Niti za SD niti vlado. Tudi če težave Socialnih demokratov trenutno koristijo Gibanju Svoboda, bo na dolgi rok ceno afere plačala celotna vlada in politična leva sredina. Medtem na desnici vznemirja odločitev SDS, da naj poslanci podpišejo neke vrste »izjavo pripadnosti« poslanski skupini in stranki SDS do konca mandata. Anže Logar in Eva Irgl izjave nista podpisala. Zakaj pa izjave ni podpiral Dejan Kaloh?

Tokratna epizoda je nastajala v trenutku, ko je Dominika Švarc Pipan novinarjem sporočila, da navkljub objektivni politični odgovornosti pri nesmotrnem nakupu zapuščene stavbe za sodno palačo ne namerava odstopiti s položaja ministrice. Namesto tega je prst uperila v svojo stranko SD, ki jo je prva pozvala k odstopu, in njene vidne predstavnike. O tem smo za uverturo spregovorili z veteranoma na slovenski podkasterski sceni Natašo Briški z Metine liste ter Aljažem Pengovom Bitencem, urednikom Radia Kaos, ki že deset let ustvarjata podkaste Metin čaj in Evropska četrt, šesto sezono pa v družbi kolegov še politični LD;GD. Prav zato smo se posebej poglobljeno pogovorili o fenomenu podkastanja na Slovenskem, tudi tega, da se te privlačne forme vse bolj poslužuje politika. Na poslušanje!

Vaš odziv na natečaj »naj politični dogodek leta 2023« je presegel pričakovanja. Kar nekaj vas je menilo, da je pomembno zaznamovalo minulo leto pričanje Tatjane Bobnar pred komisijo državnega zbora, kjer je razgalila domnevne politične pritiske, ki jih je bila deležna v vlogi ministrice. To in posledično vloga KPK je bila tudi iztočnica za našo tokratno debato s kolegoma Borutom Mekino, novinarjem in komentatorjem Mladine, ter Rokom Kajzerjem, urednikom Večerove priloge V soboto. A morebitne obremenilne ugotovitve KPK, ta vse bolj pričakovani politični »dogodek« par excellence, po mnenju naših gostov ne bo spodnesel vlade. Nasprotno, menita sogovornika, nobena od treh partneric koalicije si ne želi na volitve. Zato je malo verjetno, da bi po poročilu KPK koalicija razpadla. Lahko pa ugotovitve povzročijo nekaj nervoze v političnem prostoru. Te že zdaj ne manjka. Poleg nizkih javno-mnenjskih rejtingov ima vlada odprte in vse bolj globoke fronte s številnimi družbenimi skupinami; sindikati, sodniki, zdravniki, gospodarstvom … Rok meni, da bi se morala vlada vsaj konfliktu s sodniki izogniti, če že pri zdravstveni reformi ne vidi ciljne črte. Borut pa meni, da je nemir v družbi nekaj logičnega in pričakovanega, saj vlada uvaja nekatere spremembe, ki so se jih prejšnje vlade izogibale.

Konec leta je priložnost, da potegnemo črto pod minulo politično leto in napovemo, kaj pričakujemo v prihodnjem. Komentator, kolumnist Sobotne priloge in analitik Janez Markeš pravi, da ima vlada in premier Golob malo možnosti, da si povrne zaupanje. Edino okno priložnosti za morebitno vrnitev ima Golobova vlada v obrambi javnega prostora, torej javnih podsistemov, predvsem pa zdravstva. »Temu se še ni odpovedal, čeprav je dajal tak vtis – z imenovanjem Danijela Bešiča Loredana še posebej. Golob lahko obstane na obrambi zdravstva, dokler tega ne bo zanikal in zamočil.« Kolega Markeš podrobno analizira odnos Janše in Logarja – v scenarije dejanskega razkola med njima ne verjame. Prihodnje leto bo super volilno leto v svetovnem merilu – volili bomo v Evropi, ZDA, Rusiji … V ZDA se znova napoveduje zmaga Trumpa, Biden je z brezpogojno podporo početju Netanjahuja v Gazi zapravil svoj moralni kredit. Scenariji so lahko zelo črni! »Tu se bo zlomila civilizacija,« apokaliptično napoveduje Markeš, »Največjo odgovornost, da se ohranijo pridobitve liberalne demokracije pa nosi Evropa.« Ne, v zadnji letošnji epizodi nismo črnogledi, samo realisti. Še to: kaj je bil za vas najpomembnejši politični dogodek leta, ko naj političnih dogodkov sploh ne bi bilo? Sporočite nama na najina elektronska naslova ([email protected] in [email protected]), objavimo v prvi epizodi novega leta.

Veseli december ni končal pretresov na političnem prizorišču. Vlada ima še vedno odprte vse fronte, z zgodbo o pritiskih Robera Goloba na nekdanjo ministrico Tatjano Bobnar se ukvarjata dve parlamentarni komisiji in KPK. Ko bo KPK izdal poročilo, predvidoma do prihodnje jeseni, bo velik pritisk na predsednika vlade, naj odstopi, pravi Silvester Šurla. Toda za to je malo možnosti, tudi večina, ki jo ima GS v parlamentu, ostaja relativno trdna. Edina možnost, da bi prihodnje leto zamenjali predsednika vlade, je torej konstruktivna nezaupnica, če bi se Golobu odrekli njegovi poslanci. Jure Trampuš opozori na nezadovoljstvo v SD, zlasti v lokalnih odborih. Stranka je v aktualni vladi ostala brez vplivnih položajev. Oba gosta sta opazila nedavno odprtje plezalnega centra na Prevaljah. V občinstvu sta med drugimi Janezu Janši na plezalni steni ploskala Matjaž Han in Borut Pahor. Zanimivo naključje v času, ko gospodarstvo javno sporoča, da bi bila v naši državi najboljša rešitev več mandatov črno-rdeče velike koalicije ...

Trije dogodki so zaokrožili politično dogajanje tega tedna. Anže Logar je naredil še en korak vstopu njegove platforme v politično areno. Golob je - medtem ko popolnjuje svojo ministrsko ekipo - skušal skleniti vsaj začasno premirje z gospodarstvom. Prva poslanka Gibanja Svoboda, Mojca Pašek Šetinc, je tudi uradno izstopila iz poslanske skupine največje vladne stranke. Anže Božič in Gregor Drnovšek sta novinarja POP TV in Televizije Slovenija, ki politično dogajanje spremljata čisto od blizu in o tem vsakodnevno tudi poročata. Premiki zadnjega tedna so pomembni, ne pomenijo pa, da se bo zelo hitro kaj spremenilo. Logar je še vedno zaščiten pred napadi medijskega (predvsem spletnega) stroja največje opozicijske stranke. Ni pa nujno, da bo vedno tako – sploh če bodo ankete pokazale, da bi platforma lahko ogrozila primat SDS na desni sredini. Odhod Mojce Pašek Šetinc ni spremenil razmerja sil v parlamentu, vladna koalicija ima, kljub bizarni epizodi s kozmičnim glasovanjem, še vedno trdno večino. Še največ neznank pošilja dogovor Goloba z gospodarstveniki. Se bodo afere torej za nekaj časa umirile? Ugibamo o skrivnostnih centrih moči, ki naj bi, po navedbah Pahorja in Cerarja, vplivali na dogajanje v državi. Nova vprašanja pa odpira tudi »sporazum« med SLS in Peterletom o uradnem prenosu uporabe imena Slovenski krščanski demokrati na prvega predsednika SKD …

Stampedo slabih novic za vlado Roberta Goloba se ne ustavi, afere še vedno prehitevajo ena drugo. A realno razmerje sil v parlamentu se ni spremenilo in dokler bo tako, so napovedi menjave premiera ali predčasne volitve, nerealne. Z najinim gostom, novinarjem STA Jernejem Šmajdkom analiziramo vzroke za ta strmi padec zaupanja v vlado; koliko je za to kriva sama ter koliko politični tekmeci in interesne skupine. Jernej oceni gospodarsko kondicijo Slovenije in pove, zakaj vsi po vrsti izgubljajo živce – od opozicije do gospodarskih interesnih skupin in celo predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun. Dotaknemo se še evropskih in ameriških volitev prihodnje leto, iščemo pa tudi ključno sporočilo izida argentinskih volitev, kjer je premočno zmagal Javier Milei, človek, ki se o svojih političnih odločitvah posvetuje s pokojnim psom, v svoji državi, ki jo pesti 140-odstotna inflacija, pa napoveduje ukinitev argentinske narodne banke ter zamenjavo nacionalne valute. Jernej ni pretiran optimist. Prevečkrat se zgodi, da zmaguje človeška neumnost.