Umetnost možnega

Podpora vladi Roberta Goloba se je prepolovila. Proces je podoben tistemu v času Cerarjeve vlade – najprej izjemno visoka pričakovanja, nato strm padec, pravi gostja nove epizode direktorica Mediane Janja Božič Marolt. Še več, številke podpore Cerarjevi vladi in Gobovi vladi se po enem letu mandata obeh vlad skorajda ujemajo. Je torej država ujeta v predvidljive politične kroge, v katerih si sledita vlada SDS in neto nov obraz, ki prinese novo razočaranje? Prej gre za spiralo, ki se vrti navzdol, pravi Božič Maroltova. Podpora vladi je tesno vezana na njenega predsednika, podporniki Gibanja Svoboda pa so se preselili med neodločene, tiste, ki na volitve sploh ne bodo šli, pa tudi med podpornike Socialnih demokratov. Podpora SDS je stabilna in se ne premika ne navzgor ne navzdol. Levica še vedno drsi navzdol, podpora NSi ne raste. Se pa odpira široko polje za nove akterje. Bo to lahko Logarjeva Platforma? Bi se lahko k njim, če bi seveda šli na volitve, preselili tudi glasovi, ki so izvolili Gibanje Svoboda? Kaj pravijo številke pa v novi epizodi UM.

Dogodki v slovenski politiki si sledijo z neverjetno naglico. Še preden se konča prva afera, se razkrije nova. Ministri padajo, iz Gibanja svoboda je neprostovoljno odšla tudi prva poslanka. Zaupanje javnosti v vlado je strmoglavilo. Kako si lahko razlagamo najnovejši politični vrtiljak dogodkov? S komentatorjem Dela Urošem Esihom ugotavljamo, da predčasne volitve v tem mandatu vendarle niso zelo verjetne. Tudi za ugibanja o konstruktivni nezaupnici je ta hip še prezgodaj. Dolgoletna dopisnica TV Slovenija iz Berlina Polona Fijavž, trenutno pa vršilka dolžnosti odgovorne urednice informativnega programa, pove razloge za proteste, ki jih je v Frankfurtu doživel filozof Slavoj Žižek. Pove tudi, kaj bi se v Nemčiji zgodilo s politikom, ki bi pozval državljane naj se legalno oborožijo. Govorimo še o tem, zakaj bodo migracije osrednja tema pred evropskimi volitvami in zakaj izid volitev na Poljskem še zdaleč ne pomeni konec gibanj in strank tako imenovane »neliberalne« demokracije. Na poslušanje!

Tokratna epizoda podkasta o politiki Umetnost možnega je nastala na Avdiofestivalu v Cukrarni, kjer je imela priložnost publika v živo slišati in doživeti snemanje. Za to posebno priložnost je v podkastu nastopila udarna trojica sogovornikov, trije uredniki, ki misijo in interpretirajo družbo: odgovorna urednika Večera in Dnevnika, Matija Stepišnik in Miran Lesjak ter urednik Delove Sobotne priloge Ali Žerdin. Pogovarjali smo se o pomenu časopisov v poplavi digitalnim medijskih vsebim, vplivu mednarodnega dogajanja na domače politično prizorišče, težavah vlade, ki doživlja kadrovske spremembe, v trenutno nezavidljivi javnomnenjski situaciji – tudi zaradi neučinkovitega spopadanja z vrsto problemov, začenši s popoplavno sanacijo. Pa tudi o tem, da je predsednica Nataša Pirc Musar naredila napako že veliko preden je skušala z odslovitvijo aktivistke iz svojega mladinskega posvetovalnega telesa pomiriti javni diskurz o pravici do splava. Konec to pot sogovorniki popestrijo z nekaj cvetkami iz bogatih novinarskih karier. Povsem na koncu pa prvič tudi – »odvizzo«.

Stranke se sprenevedajo, da so evropske volitve, ki bodo junija prihodnje leto, še daleč in da se nanje ne pripravljajo. Ne drži, pravita gosta nove epizode, Gašper Lubej, dopisnik Al Jazeere iz Slovenije, in Rok Čakš, urednik spletnega portala Domovina.je. To je politični polčas, pravi Gašper. Prvič po državnozborskih volitvah bodo stranke izmerile dejansko podporo, ki jo imajo pri volivcih. Slab ali dober izid bo bistveno vplival na politično dogajanje v drugem polčasu mandata. To med drugim potrjujejo poteze vodstva Nove Slovenije, ki je bila tradicionalno uspešna na evropskih volitvah. Ni izključeno, da bo na listi tudi predsednik stranke Matej Tonin, se strinjata sogovornika, ki natančno analizirata položaj manjših strank, NSi na eni ter Levice in SD na drugi strani. Na levi in na desni strani političnega prostora sta dva velika politična »dežnika«, Gibanje Svoboda in SDS, ki mečeta dolgo senco na manjše igralce. Zakaj in do kdaj bo SDS dovolila Logarju samostojno igro? Bo Robert Golob lahko izkoristil drugo priložnost, ki jo je dobil z dobrim prvim odzivom vlade na naravno katastrofo. In še mimogrede: kaj se zgodi, ko Robert Golob »spontano« poklepeta z Ano Roš in posnetek postane viralen?

Po napetem poletju, ki ga je zaznamovala največja naravna katastrofa na naših tleh, zaganjamo četrto sezono podkasta o politiki Umetnost možnega. Počitnic praktični ni bilo niti za politiko niti za medije. Po tem, ko je vsak dan poročala s poplavljene Koroške, je novinarka POP TV Žana Vertačnik, ki sicer pokriva politično dogajanje v državi, logična izbira za gostjo prve epizode. Darijan Košir, urednik časopisa Dnevnik, ki ureja tudi spletno stran časopisa in je v času poplav delal »podnevi in ponoči«, je prav tako logična izbira. Tako dobimo zanimivo perspektivo novinarskega dela v izrednih razmerah tako s terena, kot iz novinarske redakcije, kjer v takih trenutkih ravno tako ni predaha. Žana pove, kaj so ljudem na terenu pomenili obiski politikov, kako se je razpoloženje ljudi od obupa, strahu, upanja in solidarnosti spreminjalo v nestrpnost. Darijan, ki ima v svoji dolgi profesionalni karieri izkušnjo tudi z delom v izvršilni veji oblasti, se strinja, da je vlada po tem, ko se je julija po zastoju reform in odhodu ministra za zdravje znašla v slepi ulici, dobila drugo politično priložnost. V prvem valu je vlekla prave poteze, a resne preizkušnje šele prihajajo. Je bilo politične premirje pričakovano ali ne? Je bilo iskreno in koliko časa bo trajalo? Kako bodo spremembe v Levici vplivale na trdnost koalicije? In zakaj ima desne sredina toliko načrtov z evropskimi volitvami? In kakšne uteži ima na sebi Anže Logar? Vse to v novi epizodi, ki jo – kot se spodobi - začnemo s čisto novim avizom.

V zadnji epizodi tretje sezone podkasta o politiki Umetnost možnega z gostoma, Metko Majer, novinarko POP TV in Marinkom Banjacem, političnim analitikom, vlečemo črto. Bilanca sezone je zanimiva – v prvi polovici smo bili še v drugem delu super- volilnega leta, v drugi v zamahu napovedovanih reform. Analiziramo širokopotezne napovedi vlade, prve padce in težko učno dobo nove ekipe, ki se je zavlekla v letošnjo pomlad. Kar seveda odpira vprašanje, kaj se bo zgodilo jeseni, ko se znova začenja predvolilno obdobje pred evropskimi volitvami in ko se bo tudi čas za odlašanje z reformami iztekel. Strinjamo se, da je uspešna kandidatura za Varnostni svet okrepila politični položaj Tanje Fajon, ugibamo, kaj govori vrh stranke NSi za zaprtimi vrati, Metka Majer pa odpre tudi zanimivo vprašanje: bo Anže Logar kandidat na evropskih volitvah.

In na koncu se z Alešem strinjava: septembra se Umetnost možnega zagotovo vrača s četrto sezono, če bo treba, pa bomo kakšno izredno epizodo pripravili tudi čez poletje. Lepe poletje vam želiva!

Aleš je tokrat res navdušen: prav na dan snemanja je Golobova vlada praznovala prvo obletnico, Anže Logar je uradno ustanovil svojo Platformo sodelovanja, Pavle Rupar pa je sklical še eno zborovanje, tokrat pred stavbo RTV. Andrej Stopar, dopisnik RTV iz ZDA in gost epizode, razloži, kako vsi ti dogodki odmevajo v New Yorku. Naj strnemo: ne odmevajo. Je pa seveda Slovenija ta hip v središču pozornosti mednarodne javnosti zaradi kandidature za nestalno članico Varnostnega sveta OZN. Andrej pove, kako poteka odločanje v palači ob East Riverju, kaj se dogaja v zakulisju in kako notranje zdrahe vplivajo na možnosti kandidatke. Anže Božič, novinar POP TV, ki že leta na terenu spremlja dogajanje v slovenski politiki, razloži, kako je slovenska kandidatura postala tudi pomembno notranje politično vprašanje. Kaj se dogaja v vladnih strankah, kako trdna je vlada, kako se na Logarjevo platformo odziva Janez Janša? Vse to v novi epizodi, ki jo ob pvi obletnici vlade z modrim nasvetom zaključi kar premier osebno.

Smo v deževnem maju leta 2023. Nabor tem, o katerih najbolj goreče polemizirajo v politiki, pa je: spomenik osamosvojitve in nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Kako to, da smo spet sredi ideološkega boja in odpiranja ran preteklosti? Teme zagotovo spravlja na dnevni red stranka SDS, se strinjata tokratna gosta podkasta o politiki Umetnost možnega, Uroš Esih in Matej Grošelj. Toda kaže, da najnovejši ideološki spopad ustreza tudi vladni strani. Ni več koalicijskih vrhov, ni več časovnic. So pa srdite polemike prvakov vseh vladnih strank, še posebej pa Levice in tudi Socialnih demokratov, z opozicijo, ki jih v prvih mesecih mandata aktualne vlade ni bilo. In še: ali bo tudi srhljivo razkritje o brskanju po skoraj 200 bančnih računih ostalo brez epiloga? In, ja, Aleš tokrat odgovarja tudi na odzive poslušalcev.

Od visokih pričakovanj do trka z realnostjo – tako bi lahko strnili oceno leta po prelomnih parlamentarnih volitvah, ki so temeljito spremenile slovenski politični prostor. Najin gost, odgovorni urednik časopisa Večer Matija Stepišnik, s kirurško natančnostjo secira težave, na katere so dobesedno čez noč naleteli politični novinci in tiste, ki so si jih nakopali sami. Zelo hitro se je pokazalo, da nova vlada ne obvlada politične obrti, ki je zelo drugačna od menedžerskih veščin in prijemov. Opozicija je po hudih porazih mandat takoj začela s polnimi obrati, prvo povolilno leto je tako tempo dogajanja diktirala politično bolj izkušena SDS, vladna stran je temu bolj ali manj samo sledila. Vendar pa je to vseeno šele začetek. Koalicija je trdna, tudi praske v Gibanju Svoboda, ki še vedno ni klasična stranka z jasno notranjo strukturo, javnosti še niso vidne. Najtežje preizkušnje šele prihajajo, na prvem mestu seveda zdravstvena reforma.

Najinemu gostu poveva, da pogrešava njegove mesečne kolumne v oddaji, ki je izginila z ekranov nacionalne TV lani spomladi. In Matija prizna – ja, tudi on pogreša Studio City.

Prav v času snemanja nove epizode podkasta o politiki Umetnost možnega je potekala tiskovna konferenca vladne koalicije o najnovejši politični »atomski bombi« - predlogu o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Vroča tema, ki je v zadnjih desetih letih rušila vlade, je prišla na dnevni red nepričakovano in čez noč. Tudi zato, da bi vladna koalicija prehitela opozicijo. Kar pomeni, pravi najin gost, novinar in analitik STA Jernej Šmajdek, da SDS tudi v tem primeru, kot še v številnih drugih, vodi igro, vladna stran pa se nanjo samo odziva. Pogovarjamo se o napovedanih reformah, med katerimi Jernej postavi v prvo vrsto zdravstveno, pokojninsko in plačno. Zakaj so bile napovedane vse druge, pa pravzaprav ni čisto jasno. Kajti, poudari Jernej, vsaka sprememba še ni reforma. Mimogrede spomnimo, da je bila beseda reforma nekaj let v političnem besednjaku celo prepovedana. Po velikem referendumskem fiasku Pahorjeve vlade je bilo namreč jasno, da je spremembe bolje izpeljati na tiho in počasi. In šele potem, ko so pripravljene, iskati nujni družbeni konsenz zanje.

Govorimo tudi o (ne)sodelovanju NSi v vladni koaliciji, o znamenitem nastopu premiera v oddaji Preverjeno, mimogrede pa tudi o nepričakovani konkurenci bivšega predsednika države na trgu podkastov.