Podkast Na robu

Eden izmed najbogatejših Slovencev kritizira sodobne delovne trende, kot so delo od doma in neomejen dopust. Klemen Šešok, lastnik in izvršni direktor podjetja Iskra, je v podkastu Na robu iskreno izrazil tudi svoje stališče glede bogastva in njegove vloge v družbi.

Šešok meni, da krajši delovnik vodi v več osamljenosti in več časa preživetega pred zasloni, kar lahko negativno vpliva na dobrobit ljudi. Čas, ki ga otroci in odrasli preživijo pred zasloni, je zaskrbljujoč, pravi.

Raziskava Gallupa o zavzetosti zaposlenih kaže, da je v Evropi le 13 odstotkov zaposlenih zavzetih, v ZDA pa 33 odstotkov. Še bolj zaskrbljujoče je, da je v Evropi več kot 20 odstotkov zaposlenih aktivno nezavzetih, kar pomeni, da delujejo proti svojim delodajalcem. To stanje duha je po Šešokovem mnenju eden od razlogov, zakaj Evropa gospodarsko ne le da ne blesti ampak tudi vedno bolj zaostaja za svetovnimi voditelji v ključnih tehnologijah, kar je treba spremeniti z večjimi vlaganji. Šešok verjame, da je potrebno poleg drugače miselnosti sprejeti korenite reforme za izboljšanje konkurenčnosti, čeprav to pomeni težke odločitve in prilagoditve.

Življenje z osebami z motnjami v duševnem razvoju je pogosto bolj stresno za njihove starše in sorojence kot za te osebe same. Mateja De Reya, direktorica Zveze Sožitje, je v Delovem podkastu Na robu poudarila, da je najpomembnejša podpora družinam, saj so prav one tiste, ki nosijo največje breme. Te podpore s strani države skoraj ni, oziroma je minimalna. Prav tako je politika inkluzivnosti sicer kot filozofija dobra, vendar lahko škoduje samopodobi otrok.

»Že od rojstva, ko starši izvejo, da njihov otrok ni povsem običajen, se začenjajo soočati z drugačnostjo. To je proces, ki zahteva čas, saj se upa, da se bo stanje izboljšalo,« pravi Del Reya. A se žal ne. Za motnje v duševnem razvoju ni zdravila in upanja, obstaja pa več kot 300 diagnoz. »Šele ko se zavedajo, če karikiram, da ni upanja, da bo njihov otrok vrhunski športnik, se začne faza sprejemanja drugačnosti.«

Kot v Delovem podkastu Na robu pojasnjuje zdravnica Mateja Jandl, vodja strokovne skupine za droge pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), se je v Evropi in Sloveniji razširjenost drog povečala. Pošiljke mamil v Evropo prihajajo predvsem skozi pristanišča, kjer so cariniki v zadnjih letih zasegli rekordne količine. Poleg tega so v državah, kot je Nizozemska, odkrili več laboratorijev za predelavo drog, kar kaže na spremembe v proizvodnji. Na večjo uporabo drog kažejo tudi podatki o vsebnosti drog v odpadnih vodah.

»Ko primerjamo prevalenco uporabe drog v Sloveniji z evropskim povprečjem, je situacija na prvi pogled optimistična – uporaba drog, kot so konoplja, heroin in kokain, je med odraslimi Slovenci manjša od evropskega povprečja. A pod površjem se skriva skrb vzbujajoča resničnost. Podatki NIJZ kažejo, da so slovenski mladostniki med najvišje uvrščenimi v Evropi po uporabi konoplje, kar je še posebej izrazito v starostni skupini od 15 do 17 let.«

Pogovor vodi Pija Kapitanovič.

Zorkova poudarja, da so ljudje, ki so nagnjeni k srčnim boleznim, pogosto tisti, ki živijo pod pritiskom visokih pričakovanj, z malo veselja in topline v svojem življenju.

Kot je poudarila, ni enoznačnega odgovora na vprašanje, kaj povezuje ljudi, ki se soočajo s srčnimi težavami. »Vse in nič,« pravi. So pa značilnosti teh bolnikov pogosto povezane z določenimi življenjskimi vzorci in čustvenimi stanji. »Vsi ljudje imamo enake potrebe po ljubezni, pripadnosti, svobodi, moči, ustvarjalnosti in vsi hrepenimo po presežnem, po lepem in dobrem.«

Pogovor vodi Pija Kapitanovič.

Z Mino Paš, dr. medicine in psihoterapevtko iz DrogArta, o razširjenosti drog med mladimi, novimi načini uporabe drog ter novi paradigmi uporabe drog. Te namreč niso več večinoma uporabljene kot sredstvo za sprostitev, lažjo komunikacijo in povezovanje, ampak zaradi pomiritve, blažitve stisk ter tudi zaradi spodbujanja produktivnosti in kreativnosti. Droge so se iz sfere zabave s tem preselile v sfero dela in dela na sebi. A kot opozarja Mina Paš, je potrebno biti z njimi skrajno previden, kajti nikoli ne veš, kam te bodo odpeljale. 

V tokratni epizodi podkasta Na robu gostimo dr. Matjaža Gamsa. Je ugleden strokovnjak na področju umetne inteligence in kognitivnih znanosti ter član številnih domačih in tujih društev ter programskih odborov. Poleg svoje znanstvene kariere ga zanimajo tudi družbeni procesi in njihov razvoj, čeprav o prihodnosti ni pretirano optimističen. 

Opozarja na posledice politike odprtih meja, »woke« kulture in različnih skrajnih ideologij. Trdi, da bodo manjši narodi, kot sta slovenski in hrvaški, v naslednjih 100 letih izumrli.

O sodobnih psiholoških in socioloških odklonih z mag. in doktorandom psihologije Markom Floydom Bračičem.

Stroka je v zvezi s preprečevanjem srčno-žilnih in pljučnih bolezni identificirala kajenje kot pomemben dejavnik tveganja in temu prilagodila tudi ukrepe za preprečevanje kajenja. Kot poudarja mag. psihologije in doktorand Mark Floyd Bračič iz Filozofske fakultete v Delovem podkastu Na robu, bi bilo po tem vzoru smiselno identificirati tudi dejavnike tveganja pri depresiji in anksioznosti oziroma vseh duševnih motnjah.

»Ko se pogovarjamo o preventivi na področju duševnega zdravja, se v posameznih državah Evropske unije namenja kar sedem- do dvanajstkrat več sredstev za kurativo v primerjavi s preventivo,« pravi sogovornik. Po njegovem mnenju so preventivne akcije usmerjene zgolj na prepoznavanje diagnoze, kot so anksioznost, depresija, panični napad ... »Tudi to je potrebno, vendar bi morali prepoznati tudi specifične dejavnike tveganja, tako kot pri kajenju, ki ne vpliva le na dihala, ampak tudi na drugih področjih poslabša zdravstveno stanje.« Pomemben dejavnik tveganja za pojav duševnih motenj je po njegovih besedah osamljenost.

V podkastu je bila obravnavana tudi tema, kako se sociološke in psihološke patologije spreminjajo skozi čas. Določene diagnoze, kot je na primer histerija, so popolnoma izginile, druge so se transformirale, tretje pa so se pojavile popolnoma na novo.

Danes, po besedah psihologinje dr. Katje Košir iz oddelka za psihologijo Filozofske fakultete v Mariboru, ki je bila gostja Delovega podkasta Na robu, medvrstniškega nasilja ni več kot ga je bilo v preteklosti, ampak smo v zvezi s tem le bolj senzibilni.

Dejan Sotirov je diplomirani zdravstvenik, ustanovitelj in vodja zavoda Mavrični bojevniki, ki pomaga mladim z motnjami. Od leta 2013 zanje organizirajo poletne tabore v naravi in jim pomagajo na poti k samorealizaciji. Že v otroštvu so mu postavili diagnozo motnja pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD), ki pa jo je znal obrniti sebi v korist.

Je velik samouk in samoraziskovalec. V zadnjem obdobju se od organiziranja taborov in nevladnega dela, usmerjenega na ADHD, oddaljuje in opozarja tudi na druge fenomene, od medvrstniškega nasilja, povečanje samomorilnosti, depresije in osamljenosti med mladimi.

Simona Šeremet Kalanj iz slovenskega Društva izgubljeni otroci ne trdi, da so vsi otroci živi, zagotovo pa niso vsi mrtvi.