Kakšen odnos do dela imamo Slovenci, koliko je ta odnos odvisen od individualnih značilnosti posameznika in koliko od okolja, v katerem dela – torej od delodajalca in širše, od splošne družbene klime. Znano je – morda stereotipno –, da so določeni narodi, na primer Japonci, med najbolj delavnimi, medtem ko za države južne Evrope velja nasprotno. Je v tem kaj resnice ali ne?

»Severni narodi so praviloma bolj racionalni, njihove miselne in organizacijske strukture so jasne in premišljene. Bolj ko se pomikamo proti jugu, bolj postajajo izraženi čustveni odzivi in spontanost pri delovanju, kar vpliva tudi na način dela. Prav tako ima pomembno vlogo zgodovina. Skozi čas se oblikuje skupinska miselnost. Če pogledamo Evropo, lahko opazimo podobno mentaliteto od Portugalske do Grčije, medtem ko Skandinavci razmišljajo precej drugače,« v podkastu Na robu pravi filozof in psiholog Primož Klemen, vsestransko razmišljujoč posameznik ter soustanovitelj in partner kadrovske agencije Profil, ki se že tri desetletja ukvarja z izborom in selekcijo kadrov, tudi na najvišjih ravneh.

Daniel Fazlić, direktor digitalnega razvoja pri Bloomberg Adria, v podkastu Na robu pojasnjuje, da bo v prihodnosti od 30 do 40 odstotkov ljudi primarno pridobivalo novice prek družbenih omrežij. Platforme, kot sta Meta in Google, ustvarjajo ekosisteme, kjer uporabnikom ni treba zapustiti njihovega okolja, da bi pridobili vse potrebne informacije. Fazlić poudarja, da to predstavlja veliko spremembo za vse medije, saj bodo morali najti način za preživetje v tem novem okolju.

V tokratni epizodi podkasta Na robu je bil gost dr. Aleksander Zadel, klinični psiholog, ki je spregovoril o moškosti in ženskosti, o bioloških vlogah spola in preizpraševanju le-teh v procesu odraščanja ter o vzgoji otrok. #AleksanderZadel #NaRobu #Dpodkast

🎙️Pogovor vodi Pija Kapitanovič

V tokratni epizodi podkasta Na robu raziskujemo vprašanje smisla skozi prizmo Viktorja Frankla in njegove logoterapije. Frankl je preživel holokavst ter svoje izkušnje prelil v revolucionarno terapijo, ki temelji na iskanju smisla tudi v najtežjih okoliščinah. Z nami je Dragoljub Blagojević, specializant logoterapije, ki pojasnjuje, zakaj sreča ni cilj, ampak stranski učinek smisla, kako najti globlji pomen v življenju in zakaj je soočanje s trpljenjem ključno za osebno rast.

🎙️Pogovor vodi Pija Kapitanovič

#narobu #DragoljubBlagojević

V novem podkastu prisluhnite Dejanu Jariču, dr. medicine, ki je holistični zdravnik, transpersonalni psihoterapevt, predavatelj ter trener za osebni in duhovni razvoj.🎧 🎙️Pogovor vodi Pija Kapitanovič #podkast #dpodkast #narobu #DejanJarič

Zgodba mladega duhovnika, ki temelji na notranjem klicu, služenju ljudem in sporočilu božične ponižnosti ter upanja.

V pogovoru s psihoterapevtko Tjašo M. Kos smo razpravljali o večplastnosti decembrskega obdobja; pritiskih in stiskah, ki jih prazniki prinašajo, ter o nerealnih pričakovanjih, ki jih ustvarjajo mediji in družbena omrežja, pa tudi o tem, kako graditi dobre odnose in prioritizirati. 

Tokrat raziskujemo vpliv socialnih medijev na samopodobo, priljubljenost androgenega videza ter vlogo homoseksualnosti v svetu mode.

Dr. Andreja Pšeničny, psihologinja in psihoterapevtka z več kot dvajsetletnimi izkušnjami podrobno pojasnjuje, razliko med narcisi in pishopati in razloži, kako to, da je narcisov vedno več. Govori tudi o tem, da so kot osebnostna struktura psihopati evolucijsko obstali tudi zato, ker jih na določenih mestih v družbi nujno potrebujemo. 

Eden izmed največjih izzivov, ki ga prinaša dostopnost pornografije, je njen vpliv na mladostnike. Magistra Nataša Lotrič opozarja, da so mladi danes preplavljeni s pornografsko vsebino, ki jim daje popačene predstave o spolnosti.

Pornografija pogosto prikazuje izkrivljene in nerealistične slike spolnih odnosov, ki lahko mlade naučijo, da je spolnost samo telesna izkušnja brez čustvene povezave.