Ana Pavlič, programska direktorica in raziskovalka na Ipesu, je pojasnila, da se žal položaj žensk na podeželju, ki so trojno obremenjene, ne izboljšuje.

Poskusi zmanjšanja temeljnih pravic žensk – reproduktivnih, redefiniranja družinskih politik, populističnih gibanj, ki nasprotujejo enakosti spolov – še bolj občutijo ženske, ki živijo na podeželju, je v podkastu Na robu opozorila Ana Pavlič, programska direktorica in raziskovalka na Inštitutu za proučevanje enakosti spolov (Ipes).

»Podeželje je namreč območje, kjer ti zelo tradicionalni, celo nasilni, mizogini, seksistični vzorci vedenja, mišljenja in delovanja vztrajajo že najdlje časa in so najbolj trdovratni. Težko jih je spremeniti, saj ženske tam živijo v zelo zaprtih skupnostih, in kljub temu da opravijo ogromno količino dela – ne le vidnega, ampak tudi nevidnega –, ostajajo ekonomsko podrejene in ostajajo v življenju, v katerem njihova vloga ali doprinos ni prepoznan,« opozarja sogovornica.

Ko sicer govorimo o podeželju, je treba poudariti, da pri nas polovica ljudi živi na podeželju, pravzaprav sta pri nas le dve urbani središči: Ljubljana in Maribor. Torej ne govorimo o maloštevilnih skupnostih.